Kihanje: Dihajte skozi usta in se primite za nos

Bonbon, 16.4.2019
Shutterstock

Skoraj nemogoče se je v pisarni izogniti mikrobom, ki iz kolegovega nosu potujejo s hitrostjo 160 kilometrov na uro. Tudi zato, ker obvezno kihnemo večkrat.

Kihanje je hiter prisiljen izdih zraka, ki se običajno zgodi zaradi draženja v nosu. Ko vanj denimo zaide prah ali mačja dlaka, povzroči sproščanje histamina, ki telesu da povod za reakcijo, to pa želi s silo preprečiti draženje. Zato lahko antihistamini pomagajo zmanjšati z alergijami povezano kihanje.

Anatomsko gledano, se mišice v grlu in nosu sprostijo, proizvede se sluz, druge mišice, ki so vključene v postopek dihanja, kot je na primer prepona, pa povzročijo nenaden vdih in izdih. Večinoma gre za neprostovoljno dejanje, čeprav ga lahko poskusite zadržati.

Drugi razlog za nastanek ob draženju sinusov in nosu je kihanje kot odziv na svetlobo, ko začnemo kihati ob pogledu v močno svetlobo. Zakaj se to zgodi, še ni povsem pojasnjeno, vendar je dedno. Kar pomeni, da če ima to lastnost eden od staršev, je 50-odstotna verjetnost, da ste jo podedovali tudi vi.

Enkrat ni nobenkrat

Pravzaprav v večini primerov kihljaj ni samo en. Takoj ko vzkliknete svoj prvi mogočni "hači", za njim običajno že preži naslednji. Pri različnih ljudeh lahko tistemu prvotnemu kihu sledita dva, trije ali celo deset, kar pomeni kopico izrečenih "na zdravje" od ljudi v okolici, ki želijo vse dobro. Zakaj se torej kihanje vedno pojavi večkrat? Povezano je z močjo, s katero izpihate nos. Običajno kihanje spodbudijo tujki ali zunanja dražila, ki vstopijo v nos ter segajo do nosne sluzi. To povzroči sproščanje histaminov, ki dražijo živčne celice v nosu. Te se aktivirajo, zato kihnemo. Gre za močan izdih zraka, pri čemer se izloči tujek v nosu, ki povzroča draženje.

Sto tisoč mikrobov je v enem kihu.

Poznate megakihavce?

Če dražilo še naprej ostane v nosnici, se bo kihanje nadaljevalo. Zato drugi kih pomeni, da prvi ni dovolj dobro opravil svojega dela. To pojasnjuje, zakaj ljudje z alergijami nenehno segajo po robčkih. Poskušajo namreč očistiti tisto, kar je v prehodih nosu, zato običajno kihajo pogosteje, saj je alergen še vedno okoli njih. V nasprotju s tem pri kihanju zaradi prehlada med posameznimi kihi mine več časa.

Pri megakihavcih - tisti osebi v vaši pisarni, za katero se zdi, da vedno kihne najmanj petnajstkrat zaporedoma - bi to lahko pomenilo, da njihovi kihljaji preprosto niso enako močni kot vaši. Odvisno od tega, kako so speljani živci, bi to lahko pomenilo, da njihovi kihljaji res ne zadostujejo, da bi lahko prej izločili snov, ki jih draži. Če je tako, se poskusite podrgniti po nosu ali si ga zamašite. Na ta način lahko ročno odstranite alergen, svetujejo otorinolaringologi. Seveda pa se lahko zgodi, da tujek sploh ne bo sprožil kihanja.

Ne glejte v sonce

Pri okoli 18 do 20 odstotkih prebivalstva lahko strmenje v močno svetlobo povzroči nenadzorovano kihanje. Gre za genetsko stanje, imenovano kihanje zaradi močne svetlobe, njegovi mehanizmi pa še niso posebej dobro znani. Sončna svetloba tako enega od treh ljudi pripravi do kihanja, tiste, ki zaradi nje kihajo, pa imenujejo fotiki (iz grškega pomena za svetlobo). Nekateri raziskovalci so prepričani, da bi lahko hitro krčenje zenice razdražilo živce, povezane s kihanjem, vendar tega ne vedo zagotovo. Če se vam torej dogaja, da med uživanjem v lepem sončnem vremenu nenehno kihate, samo za kratek čas umaknite pogled od sonca. Pomagalo bo.

Del imunskega ščita

Kihanje se začne v živcih, pravijo strokovnjaki za alergije in astmo, saj je živčni sistem v osnovi povezan na enak način. Signali, ki potujejo po živcih, pa lahko uberejo malenkost drugačne poti do možganov, zaradi česar ljudje različno kihajo. A je dražilo zmeraj tisto, ki pove, da je v nosu nekaj, kar mora ven.

Kihanje je tako pomemben del imunskega procesa, ki nas pomaga ohranjati zdrave in brez smrkanja. Telo ščiti tako, da iz nosa odstrani bakterije in viruse. Če nekaj prodre v nos ali naleti na sprožilec, ki aktivira "center za kihanje" v spodnjem delu možganskega debla, ta hitro razpošlje signale, da je treba močno zapreti sapnik, oči in usta. Ob tem se močno skrčijo prsne mišice, nato pa se hitro sprostijo mišice grla. Posledično iz ust in nosu prodre zrak - skupaj s sluzjo. Zrak, ki ga sproži kihanje, potuje s hitrostjo okoli 160 kilometrov na uro. Samo z enim kihljajem zato lahko v zrak spustimo sto tisoč mikrobov.

In kako potem ustaviti kihanje? Četudi ni popolnoma zanesljiva metoda, poskusite dihati skozi usta in se sočasno primite za nos.

Saj ni res, pa je:
• Miganje z obrvmi vas lahko pripravi do kihanja, ker sproži živec v vašem obrazu, ki oskrbuje nosne prehode. Posledica je, da začnete kihati.
• Med spanjem običajno ne kihamo. Ko spite, spijo tudi vaši živci, povzročitelji kihanja.
• Če ste preveč utrujeni ter se izsušita ustna in nosna votlina, se nos odzove tako, da začne iz njega curljati, kar vas pripravi do kihanja.
• Za Guinnessovo knjigo rekordov: Donna Griffiths iz Worcestershira v Angliji je neprenehoma kihala 978 dni.
• Kihanje lahko sproži tudi spolni odnos, pogosteje, kot si mislite. Draženje parasimpatičnega živčevja pri nekaterih ljudeh sproži signale, da ne samo da uživajo med spolnim odnosom, ampak morajo, ko je tega konec, tudi kihniti.
• Ali se srce ustavi, ko kihnemo? Ne drži. Če se prsi stisnejo zaradi kihanja, se začasno stisne tudi krvni pretok. Tako se lahko spremeni ritem srca, vendar se srce zagotovo ne bo ustavilo.
• Se zrkla pri kihanju izbuljijo? Ne. Večina tako ali tako zapre veke, ko kihne. Tudi če so veke odprte, ostanejo oči v svojem naravnem položaju. Čeprav se lahko nekoliko poveča krvni tlak za očmi, ko kihnemo, sila ni dovolj močna, da bi se zrkla izbuljila.

Anketa

Uživate mleko in mlečne izdelke?

Sudoku