Kelenčeva kmetija v Stojncih: Ustvarjajo ravnovesje z naravo in v ljudeh

Darja Lukman Žunec, 20.2.2019
Darja Lukman Žunec

Po načelih biodinamike na kmetiji Kelenčevih v Stojncih gojijo deset vrst zelenjave na 6,7 hektarja in redijo piščance. Prodajajo predvsem neposredno z njiv, vse več pa tudi šolam in vrtcem v Ljubljani in Mariboru.  

Primož Kelenc je biodinamično kmetovanje pričel pred kakimi šestimi leti. Zanimivo je, da izhaja z ene največjih slovenskih zelenjadarskih kmetij v Forminu, kjer obdelujejo 30 hektarjev kmetijskih površin in imajo tudi svojo hladilnico in pakirno linijo. Primož, ki je končal študij kemije in agronomije, pravi, da mu znanje pride zelo prav. Preden se je podal na pot biodinamičnega kmetovanja, je delal pri očetu Ivanu, ki ima vpeljan konvencionalen način obdelave. Na novo pot sta ga napeljali predvsem želja po pridelavi hrane za lastno družino na zdrav način, brez umetnih gnojil in sintetičnih zaščitnih sredstev, ter radovednost. Vse, kar je pridobil od mladih nog, ko je odraščal v naravi in ob delu na zemlji, mu pomaga.

Zapisani glasbi 
Biodinamično kmetovanje ni edina dejavnost, s katero se ukvarjajo Kelenčevi. Monika je profesorica glasbe, Primož pa odličen glasbenik, ki že dvajset let poučuje diatonično harmoniko in vodi Štajerske frajtonarje. Bil je denimo kar dvakrat zapored absolutni prvak Slovenije s tem instrumentom. Trije otroci, ki obiskujejo mariborsko waldorfsko šolo, že igrajo na različne instrumente. Kelenčeva sta skupaj še z drugimi profesorji ustanovila zasebno šolo Accord Art, ki gostuje na kar osmih šolah v Podravju. Njihov moto je, da je treba program prilagoditi vsakemu učencu posebej in se instrumentov lotiti kot igre, ne kot prisiljene vadbe.

​Opazovanje in občutenje narave

Vendar največ znanja pridobiva, kot pravi, od strokovnjakov in praktikov, ki delujejo v okvirju Društva za biodinamiko Podravja. "Bistveno je občutenje in opazovaje narave. Na tak način hitro preideš od ekološkega k biodinamičnemu kmetovanju. Tako kot konvencionalno tudi ekološko zdravi posledice, sicer res z naravnimi snovmi, vendar pa biodinamični način deluje na vzroke, torej gre za preventivo in ne za kurativno. Odpravljamo vzroke, da se težave, to so bolezni in škodljivci, sploh ne pojavijo," razloži Kelenc. Ponavadi je osnovni vzrok v lastnostih zemlje, težave rastlin zgolj kažejo, da gre za neravnovesje. Vzroke, trdi Kelenc, pozdraviš s tem, da ustrezno pripraviš zemljo, pri čemer je najbolj pomembna priprava komposta z biodinamičnimi pripravki, kot so hrastovo lubje, baldrijan, koprive, regrat, kamilice in podobno.

"Spoznali smo, da se sprememba začne s hrano, ki pomeni tudi spremembo v čustvenem in duhovnem bitju. Sam sem poskusil ta prehod in iz svojih izkušenj lahko povem, da se spremeniš, sposoben si sprejemati drugačne odločitve, čustveno se drugače odzivaš in tvoje zavedanje se razširi, vse poteka po sistemu domin. Na tak način se ljudje uglasimo z naravo, ki sama najbolje uredi težave. Seveda je spremembe težko dokazati, saj niso materialno merljive," nam zaupa svoje izkušnje Kelenc.

Eni kupujejo biodinamične pridelke iz prepričanja, drugi zaradi mode ...

​Več dela terja zunanjo pomoč

​Sprva so se lotili biodinamične pridelave kar desetih vrst zelenjave na 3,7 hektarja orne zemlje, ki so jo v Stojncih dobili v upravljanje od staršev Kelenčeve soproge Monike. Pri obdelavi jim v konicah pomagajo tudi njeni straši in brat s partnerico. Lani, ko je bilo denimo pridelka v izobilju, so morali, ker delajo predvsem ročno, najeti tudi zunanjo pomoč.

Primož razmišlja, da je potrebna tudi specializacija, in se bo odločil predvsem za kakih pet pridelkov, zagotovo bosta med njimi poleg korenčka in pora tudi repa in zelje, ki ju tudi kisajo. Ob tem bodo še naprej redili piščance, zdaj jih prodajo kakih 800 letno. Hranijo jih z biodinamično pridelano hrano.

Prodaja večinoma poteka kar na kmetiji. Vse bolj pa se, pravi Kelenc, odzivajo tudi javni zavodi, predvsem imajo za to posluh v Ljubljani in Mariboru. Kelenčevi si želijo več vnaprejšnjih naročil, tako da kupec pride k njim in skupaj izberejo pridelke in količine.

image
Darja Lukman Žunec Na kmetiji Kelenčevih redijo tudi piščance. 

​Kdo so kupci

"Gre za kupce, zasebnike in javne zavode, ki se zavedajo pomena hrane za človeka in še posebno za zdrav razvoj otrok in so pripravljeni plačati več. Tisti, ki se tega nakupa lotevajo zaradi mode, seveda bolj gledajo na ceno," opaža Kelenc.

Zelo ga veseli, da je vse več ljudi in ustanov, ki razmišljajo o kakovosti prehrane, saj je ta osnova za primerno naravnanost do narave in drugih ljudi ter razvijanje duhovnih potencialov. Nekaj pridelane zelenjave denimo tudi kisajo in vlagajo. Pri hrani nasploh, ne samo biodinamičnega izvora, sogovornik priporoča toplotno obdelavo s kuhanjem na drva ali na plin, nikakor pa ne z elektriko ali indukcijo.

​Povezuje se z drugimi

Primož pravi, da mu manjka več izkušenj s področja trženja in prodaje. "Tudi zato sem član združenja ekoloških kmetov Eko Prlekija, kjer vsi črpamo iz bogatih izkušenj in znanja Zvonka Pukšiča, ki je pred dvajsetimi leti začel orati ledino tega načina kmetovanja." Kelenčevi svoje izdelke prispevajo tudi v kuhinje šestih gostincev, ki pripravljajo menije Kulinaričnih Haloz.

"Pri tem sodelujem s haloškim biodinamičnim kmetom Petrom Cafuto in prepričan sem, da gre za izvrsten način povezovanja kmetov in gostincev na lokalni ravni v turistične namene."

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku