Kdaj zemljo na vrtu apniti in zakaj?

Miša Pušenjak, 7.11.2019
Shutterstock

Nikoli ne apnimo kar na pamet, ker je tako nekdo rekel. Zagotovo pa ne apnimo vsako leto.

Letos nam je mraz doslej prizanesel in na grobovih je zato veliko domačega cvetja. Tega sem vesela, saj je v rezanem cvetju tudi veliko okolju ne najbolj prijaznih snovi. Cvetje, porezano na domačem vrtu, pa lahko brez skrbi damo na kompost in bo postalo sestavni del gnojila za vaš vrt v naslednjem letu. Cvetje, ki ste ga kupili, ni primerno za kompostiranje, saj ne veste, koliko je bilo škropljeno in kdaj nazadnje. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj na grob ne dajem veliko rezanega cvetja, ampak raje živ, rastoč aranžma, ki zdrži do pomladi.

Kisla ali alkalna zemlja

Nekaj o pH zemlje oziroma ali res lahko brez analize vemo, da je zemlja kisla (ali alkalna). Ta teden sem dobila zelo veliko vprašanj, ali se na vrtu res apni, celo, ali se apni vsako leto. Težave z mahom so postale ponekod že velike in tudi tukaj najdejo ljudje rešitev v apnenju. Zato naj razložim nekaj osnovnih pravil o apnenju oziroma pH tal, zaradi katerega pravzaprav apnimo.

Zemlja je zelo zapleten organizem, a pravi vrtnar ve, da je zemlja živa. Če v njej ni življenja, je lahko na videz še tako lepa, črna, rjava, a ni rodovitna. Vrednost pH tal ima pomemben vpliv na žive organizme v tleh pa tudi na sprejem hranil v rastline. Zato se nobeni ukrepi, ki pH zemlje spreminjajo, ne izvajajo, če nam analiza ne pritrdi, da je zemljišče res kislo.

Kljub temu da nekateri menijo drugače, v resnici ni rastline, ki vam lahko zanesljivo pokaže, da je zemlja kisla. Tudi če je v soseščini gozd, kislo zemljišče in travnik, morate vedeti, da ste vi zemljo na vrtu dolga leta povsem spreminjali in ni nikakor več podobna tisti naravni, v katero se človek še ni vtikal. Gnojenje z organskimi gnojili, kot sta kompost ali gnoj, vedno dviguje pH. Zemljo sicer zakisujemo z nekaterimi mineralnimi gnojili pa tudi z odvzemom pridelka, odnašanjem vse rastlinske mase z vrta, a visok pH gnoja in komposta je skoraj vedno močnejši. Zato nikoli ne apnimo kar na pamet, ker je tako nekdo rekel. Zagotovo pa ne apnimo vsako leto.

image
Miša Pušenjak Zemljo za analizo lahko oddate v vseh kmetijsko-gozdarskih zavodih.

Vrtnine so srečnejše pri nekoliko zakisani zemlji

Za vrtnine je idealen pH med 6 in 7. Pri tem je lahko nekoliko nižji (do 5,5) na peščenih zemljiščih, na težkih tleh pa je ob rezultatih pod 6 že treba ukrepati. Ukrepanje pomeni seveda apnenje, čeprav ni samo kalcijev karbonat tisti, ki lahko dvigne pH. Res pa je, da je apnenec oziroma kalcij najcenejše sredstvo, zato pa ga uporabljamo. Danes ne uporabljamo več apna ali apnene moke, razen če je pH res zelo nizek.

Ko skušam ljudem razložiti zakaj, jih vprašam, zakaj se je apno v preteklosti pravzaprav uporabljalo. Z njim so razkuževali, a ne? Razkuževanje pa pomeni uničevanje mikrobov, mikroorganizmov, ki povzročajo gnitje, smrad, bolezni, lišaje ... Že v začetku pa sem poudarila, kako pomembno je, da so v zemlji čim bolj številni in različni mikroorganizmi. Teh je veliko več kakor škodljivih, razen v izrednih primerih, prav te pa tako običajno povzročimo sami. Z apnom, apneno moko, uničujemo tudi koristne organizme v tleh. Zemljo pravzaprav razkužimo. Res pa je, da pri zelo nizkem pH zemlje, v kislih tleh, ti tudi ne delujejo pravilno ali pa jih sploh ni, saj pogoji zanje niso ustrezni. Če ni mikroorganizmov, rastline hranil ne sprejemajo ustrezno ali pa jim niso dostopna.

Izbor pravega pripravka

Da ne bomo z apnenjem pretiravali, uničevali koristnega, ne samo škodljivega, predlagam, da se odločite za uporabo mletega apnenca. Ta je dosegljiv tudi v manjših pakiranjih, če ga zahtevate. Mleti apnenec je samo mleta, apnenčasta kamnina, ki je je v Sloveniji veliko. Ni tako agresiven in nima močnega, hitrega negativnega vpliva na mikrobe v tleh, prav tako pa zemljo rahlja, jo hrani s kalcijem, in ta je na razpolago tudi rastlinam. Mleti apnenec ima tudi podaljšano delovanje, počasi se razgrajuje in uravnava pH zemljišč nekaj let. Lahko ga dodamo tudi v večjih količinah. Apno ali apnena moka pa deluje hitro in lahko bi rekli razdiralno, vendar učinek spet hitro popusti in potrebno je novo apnenje. Vrednost pH tal pa lahko pokaže samo z analizo tal. Ker pa je analiza priporočljiva tudi drugače, pred gnojenjem, vam svetujem, da zdaj, pred gnojenjem in apnenjem, v analizo daste tudi zemljo s svojega vrta. Oddate jo lahko v vseh kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji, stane okoli 30 evrov, kar resnično ni visok strošek v primerjavi s tem, da lahko z nepravilnim gojenjem in predvsem nepotrebnim apnenjem naredite zemlji veliko škode. Za popravilo te škode je pogosto treba odšteti veliko več.

image
Misa Pušenjak Apnimo samo, če analiza tal pokaže, da je pH tal nižji od 6.

Kdaj apnimo

Apnimo samo, če analiza tal pokaže, da je pH tal nižji od 6; to je prvi pogoj. Najbolje je apniti pozimi, ko zemlja počiva. Takrat so mikroorganizmi v zimskem spanju in apno nanje vpliva najmanj. Po drugi strani pa mora med gnojenjem z organskimi gnojili in apnenjem miniti vsaj en mesec. Če ste v zemljo že zadelali gnoj ali uporabili gnojevko, lahko apnite le tako, da mleti apnenec posujete po površini in ga pustite kar tam. Pravzaprav material za apnenje vedno puščamo na površini, da počasi prodre v tla.

Zelo pomembno je vedeti, da nekatere vrtnine ne prenašajo apnenja. Zato gredic, kjer bo naslednje leto rasel krompir ali tudi rdeča pesa, ne gnojimo. Dokazano je namreč, da sta apnenje in krastavost gomoljev povezana. Pravzaprav se je v poskusih apnenje poznalo še tri leta po sajenju.

Najbolje je apniti pozimi, ko zemlja počiva

Najpogosteje je pH na vrtu previsok

Zelo pogosto pa se zgodi, posebno na vrtovih, da analiza pokaže pH nad 7,0. V tem primeru je moten sprejem nekaterih mikrohranil, kot je bor. Prav tako je že moten sprejem fosforja, ki je pomemben za razrast korenin, in kalija, ki ima pomembno vlogo pri kvaliteti pridelka (sladkorji) in predvsem odpornosti rastlin. Previsoki pH ima tudi pomemben vpliv na razgradnjo organske snovi v humus, preperevanje mineralov, torej tudi na tvorbo rodovitnega dela prsti. Z apnenjem, kot vidite, lahko naredite veliko škode, če dvigujete pH po nepotrebnem oziroma takrat, ko je sam po sebi že visok.

Če analiza res pokaže bazično reakcijo vaših tal (visok pH), svetujem, da vsaj na gredice, kjer boste sadili plodovke, nasujete nekaj kisle šote in to počnete kar nekaj let. Nekje deset litrov na deset kvadratnih metrov bi je pri tako visokem pH nasula in pomešala z zemljo. Če se borite z mahom, vedite, da je ta posledica poslabšane strukture zemlje. Res je, da apnenec tako zemljo rahlja, a pri tem se pH ne sme spremeniti. Zato namesto apnenca uporabite raje pepel ali kremenčev pesek, če niste prepričani o kislosti vaše zemlje. Najbolje pa se obnese agrozeolit. Danes ga že lahko nabavite tudi v trgovinah. Ves čas pazite tudi, da bo zemlja zračna. Če kje še dobite zeleno galico, lahko mah posujete tudi z njo. Sicer pa mah ni škodljivec, ne škoduje vrtninam in ni potrebe, da bi ga zatirali. Lahko ga samo prekopljete. Če to naredite v suhem vremenu, se ne bo tako hitro vrnil.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku