Kdaj pa naj sneži, če ne januarja?

Zvezdana Bercko, 22.1.2019
EPA

O snežnih rekordih od tu in tam, nesmiselnih tveganjih in drugačnem razmišljanju o zimi.

Sneg je, če ga pogledaš pod mikroskopom, najbolj zanimiva in najlepša oblika vode. Šestkotni simetrični, pogosto filigranski, zvezdasti kristali ledu so prava umetniška dela narave, ob katerih se raznežijo celo znanstveniki. Pravi estetski užitek je tudi pogled na s snegom pokrito pokrajino, ko je vse mehko, zaobljeno, potopljeno v tiho belino. A tako je le, dokler sneg ne začne povzročati težav. Kar se pri nas zgodi že pri nekaj snežinkah, ki povzročijo kaos na cestah. Ampak tudi v krajih, kjer so večjih količin snega bolj vajeni, je slepeče beline včasih preveč. Ko se rušijo strehe, ko so kraji odrezani od sveta, ko grozijo plazovi, sneg lahko postane veliko breme.

image
EPA

Tako je bilo v začetku letošnjega leta na severni strani Alp, v večjem delu Avstrije, v južni Nemčiji, v delih Švice. Količine snega so marsikje rušile rekorde. Po prvih, še ne popolnih podatkih meteorološkega urada v Innsbrucku, je sneženje zadnjih dveh tednov na Tirolskem, Solnograškem, v Gornji Avstriji in na Štajerskem zagotovo podiralo rekorde, ponekod deset- ali večletne, ponekod pa celo več kot stoletne. V Seefeldu je v 15 dneh zapadlo 283 centimetrov snega, v Abtenau na Solnograškem 240 centimetrov, v Bad Mitterndorfu na Štajerskem 270 centimetrov snega. V Hochfilznu na Tirolskem pa so izmerili kar 451 centimetrov novozapadlega snega.

Tudi nemška vremenska služba je zabeležila zgodovinske vrednosti. V bavarskih mestih Reit im Winkl, Kiefersfelden, Siegsdorf, Sigmarszell, Mittenwald in Holzkirchen januarja še nikoli ni bilo toliko snega kot letos.

Snežni kaos

Na Solnograškem so ljudem na zasneženih območjih svetovali, naj se izogibajo nepotrebnemu gibanju na prostem. Prebivalcem ob gozdnem robu pa tudi, naj prenočujejo v kleteh, saj bi se lahko drevje zaradi snega polomilo in popadalo na zasnežene strehe, pri čemer bi lahko sneg zasul speče stanovalce. Sama teža snega na strehah za zdaj še ni problem, bi se pa to lahko spremenilo, če bi nastopila odjuga. Medtem ko kubični meter svežega suhega snega tehta 30 do 50 kilogramov, doseže kubik mokrega svežega snega težo do 200 kilogramov. Pri temperaturah okoli nič stopinj se vrzeli in pore ledenih kristalov polnijo z vodo in sneg postane še težji. V skrajnih primerih je lahko star sneg težak kar do 800 kilogramov na kubični meter.

image
Epa Tudi plazovi so v ozkih alpskih dolinah stalnica, nekaj vsakdanjega pravzaprav.

Številni kraji so bili odrezani od sveta, mnoga smučišča niso obratovala, ker so bile naprave zasute s snegom ali ker so grozili plazovi. Ti so samo v Avstriji zahtevali enajst žrtev, v glavnem med smučarji, ki so se kljub opozorilom podajali na zaprte proge. Svet so obkrožile podobe do strehe in čez zametenih avtomobilov, snega, ki je zasul okna in vrata in živali, ki so nemočno obležale v visokem snegu. Zdelo se je, da je narava dokazala premoč nad sodobnimi tehnološkimi dosežki človeštva.

Pozimi je pač sneg

A morda se je tako zdelo le tistim, ki pravih sneženih zim nismo več vajeni. V Lechu na Predarlskem v Avstriji življenje kljub velikim količinam snega, nepretrgano je snežilo osem dni, teče normalno. "Snega je več kot dva metra. Gledam, kako na sosednji strehi odstranjujejo sneg, pa se visoki moški kar zgubijo v njem. Ampak kdaj pa naj bi snežilo, če ne januarja," pravi Bojana Glažar, Mariborčanka, ki že šesto leto dela v Lechu, kjer je odgovorna za penzion Churlis.

"Pri nas je vse normalno, vse štima. Dnevno dobivamo vprašanja, klice, elektronsko pošto gostov, ali lahko pridejo na načrtovane počitnice, sama dobivam zaskrbljena vprašanja od doma, kako je pri nas. Tukaj stvari delujejo, navajeni smo takšnih razmer. Res smo bili par dni odrezani od sveta, a zapore cest so vedno vnaprej napovedane. Vsako jutro dobimo od lokalnih oblasti vsa potrebna obvestila in navodila, tako da se lahko prilagodimo, nabavimo vse potrebno, imamo zaloge. Sneg je tukaj nekaj normalnega, pozimi je pač sneg."

Tudi plazovi so v ozkih alpskih dolinah stalnica, nekaj vsakdanjega pravzaprav. "Res je bila minuli ponedeljek prvič po letu 1999 razglašena najvišja, peta stopnja nevarnosti plazov. Ampak če upoštevaš navodila, tudi na smučiščih ni nevarno. Če pa je proga zaprta, je vsem jasno, da se tja ne hodi," pravi Bojana Glažar. Čisto vsem vendarle očitno to ni jasno. Ravno v ponedeljek je v Lechu plaz zasul štiri smučarje. "A treba je poudariti, kar mediji radi pozabijo, da so smučali na progi, ki je bila zaradi nevarnosti plazov zaprta že deset dni. Nekaterih očitno nič ne ustavi. Sama sem videla ljudi, ki so v ponedeljek, ko se v snežnem metežu ni videlo metra pred sabo, ob najvišji stopnji nevarnosti, smučali kar navzdol po pobočju z zaprte ceste, samo da bi prvi potegnili sledi, in nesmiselno izzivali usodo. Prav ti isti ljudje gredo potem v drugo skrajnost. Ko kje čistijo strehe, jih strašno skrbi, da sneg slučajno ne bi padel na njihov avto."

image
Osebni Arhiv Bojana Glažar.

A taki lahkomiselneži so vendarle v manjšini. Večina gostov pride v predarlsko visokogorje pripravljena na razmere, ki jih čakajo. "Verige so obvezne, tudi za osebne avtomobile, da ne omenjam tovornjakov in avtobusov. V šestih letih, kar sem tu, sem le enkrat doživela, da so se gostje pripeljali z letnimi gumami. Tudi pešci imamo vedno na čevljih čepke oziroma mini dereze, ki omogočajo varno hojo. Tu je enostavno drugačen svet kot pri nas, ljudje drugače razmišljajo. Prostorski načrti so pripravljeni glede na plazovitost terenov, kjer je nevarno, se ne gradi. Na pobočjih so postavljene zelo učinkovite pregrade za zaščito pred snegom. Grozeče plazove sproti razstreljujejo, tudi zato je cesta občasno zaprta. Cesta do višje ležeče vasice Oberlech je speljana po tunelih in galerijah, praktično po suhem je mogoče priti do tja. Na smučiščih, ki so odprta, ni nevarno. Proge odpirajo postopoma, takoj ko odstranijo nevarne snežne gmote. Velikokrat smo v Lechu tudi po več dni odrezani od sveta, a ni čutiti tesnobe ali strahu, tudi pri gostih ne. Vemo, da je spodaj v dolini vedno v pripravljenosti velik vojaški helikopter, če bi se kaj zgodilo in bi bila potrebna evakuacija. Skratka, življenje teče popolnoma normalno, zdaj, ko je sneženje ponehalo, pa imamo sploh pravo zimsko pravljico," sporoča iz Lecha tam zaposlena Mariborčanka.

Snežni rekordi
Slovenski snežni rekordi imajo že zelo dolgo brado. Pri nas je največ snega zapadlo v zimi 1951–1952. Takrat je bila snežna odeja najdebelejša od začetka merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja. Tisto zimo je največja snežna pošiljka prišla med 13. in 15. februarjem 1952, ko je v Sloveniji nepretrgoma snežilo tri dni. V Ljubljani je takrat zapadlo 146 centimetrov snega, v Kočevskem rogu pa celo okoli 200 centimetrov.
Največ snega v 24 urah je v krajih pod 500 metri nadmorske višine zapadlo 4. marca 1970 v vasi Soča v bližini Bovca - 105 centimetrov. V višje ležečih krajih pa je največ snega v 24 urah zapadlo pri domu na Komni na višini 1520 metrov. Kar dvakrat - 29. marca 1951 in 4. marca 1970 - so ga namerili 125 centimetrov.
Najdebelejša snežna odeja v Sloveniji pa je bila izmerjena 22. aprila 2001 na Kredarici, in sicer kar 700 centimetrov. Za primerjavo, na precej višjem, 2962 metrov visokem bavarskem Zugspitze, so aprila 1980 namerili 780 centimetrov snega, na še višjem, 3109 metrov visokem Sonnblicku, pa maja 1944 kar 11,9 metra.
V Avstriji je mesto snežnih rekordov Schröcken na Predarlskem. V kraju, ki leži 1263 metrov nad morjem, je v decembru 1981 padlo 5,84 metra snega. Ob koncu zime 1943/44 pa je 31. marca 1944 tam še ležala 3,83 metra debela snežna odeja. Obe vrednosti sta rekordni za naseljene kraje v Avstriji.
Za najbolj sneženo mesto na svetu pa velja japonski Tokamachi z več kot enajstimi metri snega letno. Ampak to imajo za prednost, na Japonskem sneg velja za mističnega.
Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku