Katere rastline voluharju teknejo in katere ne?
Po škodi, ki jo naredi v vrtu, voluhar prav nič ne zaostaja za nadležnimi polži.
Prav vsako leto nam postreže z novim škodljivcem ali kakšno posebno tegobo, povezano z boleznijo, vremenskimi razmerami in podobnim. To je pač del narave, ki sproti uravnava sebe in vse tisto, kar spremeni človek. Čeprav je letos ogromno polžev in ti prednjačijo v vrtičkarskih pogovorih, pa po škodi, ki jo naredijo v krasnem vrtu, prav nič ne zaostajajo voluharji.
Prebral sem več slovenskih in tujih strokovnih člankov, ki že skoraj populistično navajajo določene rastline kot zanesljive odganjalke voluharjev in priporočajo sajenje teh rastlin v velikih množicah. Nekaj teh navedb drži, večina pa bolj ali manj ne. Tudi med ljudmi kroži seznam "rešiteljic" naših vrtov, ki pa ni vedno točen, včasih je celo zelo zavajajoč. Tako sem se na pragu jesenske sezone odločil, da malce bolj konkretno pregledam seznam rastlin in njihovo učinkovanje na voluharja.
Tulipani jih mamijo
Okrasne rastline, ki jih voluhar naravnost obožuje, spadajo v številne rodove - in niti nima smisla posebej navajati posamičnih, izstopajo pa verjetno tulipani. Te čebulnice voluhar nadvse obožuje - celo tako, da jih z njimi tudi privabite na vrt. Spomnim se primera, ko sem tulipane posadil v mrežo za drevje. Vse naokoli so bili spomladi rovi, tako zelo so mu dišale, na srečo pa mu ni uspelo priti do poslastice in uživali smo v lepem majskem cvetju.
Rastline, ki jih voluharji ne marajo
- Narcise (Narcissus sp.) - te čudovite rumeno, belo in tudi oranžno cvetoče čebulnice v vseh delih vsebujejo alkaloide, ki so strupeni za vse glodalce, tudi za voluharja.
- Piknantemum (Pycnanthemum sp.). Mnogo vrst tega rodu ima intenziven vonj in se jih uporablja tudi za čaje. Rod je soroden metam in monardi, večina predstavnikov pa izvira iz Severne Amerike. Medtem ko odvrača voluharja, močno privablja čebele in metulje.
- Cesarski tulipan (Fritillaria imperialis).
- Kamasija (Camassia leichtlinii).
- Navadni zvonček (Galanthus nivalis).
Rastline, ki voluharja odganjajo
- Česni in čebule (Allium sp.). V to skupino spadajo tudi okrasni luki, ki jih sadimo zaradi čudovitih barvitih socvetij. Večina predstavnikov tega rodu vsebuje kemično spojino, ki "kvari okus" tudi sosednjih rastlin. Voluhar se tako največkrat izogne ne le samim čebulicam, pač pa tudi sosednjim rastlinam. V redkih primerih se vseeno pripeti, da je voluhar tako lačen, da požre tudi luke.
- Hrušice ali grozdki (Muscari sp.). Tudi ta čebulnica z največkrat z modrimi grozdom podobnim spomladanskim socvetjem je ena od najmanj zaželenih rastlin s čebulico na voluharjevem jedilniku. Najučinkoviteje gredo (okrasno ali zelenjavno) pred voluharjem obvarujemo, kadar grozdke posadimo po obodu kot obrobo.
- Bob (Vicia faba).
- Križnolitsni mleček (Euphorbia lathyris).
- Medena detelja (Melitotus alba).
- Divji kristavec (Datura stramonium).
Rastline, ki naj bi odganjale voluharja, a jih ne:
- Inkarvileja (Incarvillea delavayi). Včasih to rastlino z velikimi intenzivno rožnatimi ali belimi cvetovi prodajajo kot odganjalko voluharjev, izkušnje mnogih pa so pokazale, da to ne drži.
- Tulbagija voluharju ne predstavlja ravno vabljivega in okusnega obroka, a odganja ga ne.
Bezgovi in česnovi pripravki
Da pa ne bomo samo izbirali pravih rastlin, si pomagajmo še s sledečim. Doma lahko pripravimo tudi različne pripravke, s katerimi škropimo po voluharjevih rovih in poteh.
Dobro se obnese pripravek iz bezga. Bezgovo listje in cvetove položimo v posodo ter jih prelijemo z vodo. Po desetih dneh tekočino precedimo in z njo škropimo v rove. Na podoben način lahko pripravimo tudi pripravek iz česnovih strokov: Česnove stroke narežemo in jih prelijemo z vodo, pustimo stati tri do štiri dni, precedimo in škropimo.
Pri vrtičkarjih, ki uporabljate zastirko, pa lahko običajno zastirko nadomestite s tanjšo plastjo zastirke iz česna in ribeza.
Voluhar ima tudi naravne sovražnike
Večina glodavcev je pomemben člen v prehranjevalni verigi številnih živali. Kanja (Buteo buteo), lesna sova (Strix aluco), postovka (Falco tinnunculus) in siva čaplja (Ardea cinerea) imajo voluharja pogosto na jedilniku. Pravi strah in trepet voluharja so tudi podlasica, jež, lisica, kača, jazbec in mačka.
December na vrtu prinaša počitek, k delu vabijo rastlinjaki
Vsem, ki ste konec poletja na vrt pravočasno posejali zadnji posevek, gredice darežljivo ponujajo kodrolistno zelje in brstični ohrovt, tudi rukolo. Če imate na vrtu por, ga še pred snegom s koreninami vred spravite v kletne zaboje, napolnjene z mivko.
Tudi motovilec, endivijo in radič lahko v teh dneh pobiramo z vrta. V lončke lahko sejemo azijsko zelenjavo - ko bodo listi veliki okrog osem centimetrov, jih lahko že režemo in sproti uživamo v solati ali blanširano. Semenom azijske zelenjave lahko primešamo semena rdeče pese in zelene solate. Tudi rukolo in krešo lahko vso zimo sejemo v lončke, zabojčke ali korita in jih postavimo na okensko polico v stanovanju ali v zaščiten prostor, denimo rastlinjak, liste pa režemo, ko zrastejo pet ali več centimetrov.
Manj znan od drugih korenovk je črni koren (Scorzonera hispanica), ki za razliko od številnih drugih korenovk zlahka prezimi v zemlji. Čas za njegovo setev je v maju, takrat ga posejemo v rahla in odcedna tla, saj slabo prenaša stoječo vlago. V zemlji tvori dolge tanke korene, ki jih uporabljamo olupljene. Lahko jih uživamo sveže v solatah ali kuhane. Mlade in mehke liste dodajamo solatam. Pravo hranilno vrednost ima mlečni sok iz korena. Ko izkopavamo črni koren, uporabljamo vile, da korena ne bi pretrgali in da iz njega ne izteče sok. Črni koren je odlična hrana za sladkorne bolnike, ker vsebuje inulin.
Tunel - z mislijo na sneg
V zavetju rastlinjaka do januarja ali februarja brez težav prezimijo vse vrste radičev. V njem uspevajo tudi zimska solata, motovilec, blitva in špinača. Kaj pa pod tunelom? "Ko na domačem vrtu postavljate tunele iz jeklenih lokov in agrokoprene, pomislite predvsem na to, da jih lahko prekrije veliko snega, ki bo zdrsnil ob lokih in se bo tam nekaj časa zadržal. Greda pod lokom je lahko dvignjena za nekaj centimetrov nad preostalimi tlemi v vrtu ter posuta s kompostom in prekrita z zastirko. Če je zastirka previsoka, se lahko v gredi naselijo miši ali tja prihajajo voluharji. Še zlasti se omenjeni škodljivci radi pritihotapijo pod tunel, kjer raste zimski radič," opozarja uni. dipl. inž. agronomije in permakuturna učiteljica Simona Trčak Zdolšek. "Zato se za takšen tip tunelov odločite predvsem tam, kjer boste gojili zelenjavo za sprotno pobiranje, denimo zimsko solato tipa rezivka, ki ima izoblikovano že rozeto ali glave. Če pa ste solato sadili v različnih intervalih, da bi si tako zagotovili sveže vrtnine, si lahko s celimi slamnatimi balami ogradite grede in čeznje poveznete loke ter pokrijete s kopreno, da bo greda še toplejša."
Pregled ozimnice
Shrambe in kleti ob toplejših dneh redno zračite, da preženete zatohlost. Obvezno vsak teden preglejte, ali so spravljeni plodovi še zdravi, nagnite ali poškodovane pa nemudoma izločite. Prav tako preverite, ali je pesek, v katerem so spravljeni korenje, zelena in rdeča pesa, dovolj vlažen, da se zelenjava ne bi izsušila.
Mozirski gaj - park cvetja
• Do 5. januarja vsak dan od 16. do 21. ure: 4. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE. Sprehodite se med 1,5 milijona božičnimi lučkami, ki bodo krasile park.
Arboretum Volčji Potok
• Od 6. decembra do 5. januarja: PRAZNIČNI ARBORETUM bo krasilo na tisoče lučk, ki bodo pregnale zimski mrak in razžarele srce. Od 6. decembra dalje bo ob petkih in sobotah park odprt vse do 19. ure. Od 20. decembra do 5. januarja pa bodo vrata parka odprta do 19. ure vsak dan, z izjemo božičnega (24. 12.) in silvestrskega (31. 12.) večera.
Čiščenje v sadovnjaku
Listje, ki je pod sadnim drevjem, pograbite in odstranite, ker lahko v njem prezimijo povzročitelji bolezni. Prav tako potrgajte okuženo listje in sadne mumije, ki so ostale na drevesih. Na golih drevesih najlažje opazimo, katere veje so poškodovane in zlomljene. Poleg tega drevesa pozimi počivajo, v njih se ne pretaka veliko sokov, zato je zdaj ustrezen čas za odstranjevanje zlomljenih vej, rane pa je treba skrbno zamazati s cepilno smolo ali voskom. Kadar zapade težek in vlažen južni sneg, sadno drevje in okrasne rastline previdno otresite z leseno lato ali dolgo palico, lahko tudi z ročajem metle, da pod težo snega veje ne bi popokale. Sneg otresajte od roba krošenj proti notranjosti. Za lom pod obtežitvijo so bolj občutljive veje, ki rastejo kvišku pod preveč ostrim kotom.
Občutljive rastline
Na vrtu je treba preveriti, kako je z rastlinami, ki so občutljive za zimo. Poglejte, ali je zaščita, ki ste jo pripravili iz listja, jute ali smrekovih vej, še na svojem mestu. Okrasne grmovnice, posajene v posode, bodo na zavetni legi zlahka vzdržale tudi več stopinj pod ničlo, vendar je kljub vsemu priporočljivo, da posode ovijete z juto in mehurčasto folijo, tako bodo korenine manj izpostavljene temperaturnim razlikam.
Zaščita pred divjadjo in mrazom
Dokler zemlja ni zmrznjena, lahko presajate sadno in drugo drevje ter grmovnice. Ker mlado drevje pozimi radi obglodajo zajci in srne, je rastline pametno zaščititi pred divjadjo. Najzanesljivejša je fizična preprečitev dostopa z ograjo. Zaradi visoke cene je gradnja ograje smiselna zgolj pri velikih sadjarskih nasadih, ki jih je z mrežo treba zaščititi tudi pred pticami. Posamezna sadna drevesa pa najpogosteje ščitimo z gosto kovinsko ali plastificirano mrežo. Mlada drevesa lahko pred srnami in zajci zaščitite tudi tako, da jih ovijete z vrtnarsko kopreno, juto ali na gosto zabijete količke okrog debla, da bodo onemogočili dostop divjadi, drevesu pa pustili možnost za normalno rast in razvoj.
Pozimi, ko ogrevamo domove, se relativna zračna vlažnost v prostorih močno zmanjša. Zrak je suh, kar čutimo tudi na lastni koži, navsezadnje prav pozimi porabimo za obraz, roke in telo največ vlažilnih krem. Podobno tudi rastline v kurilnem obdobju potrebujejo več vlage, vendar to ne pomeni, da jih je takrat treba bolj zalivati, prav nasprotno - zalivanja naj bo pozimi manj kot sicer. Pravilo, ki se ga je smiselno držati, je, da naj se takrat, ko zalivamo, prst temeljito prepoji z vodo, čez približno deset minut vodo iz podstavka odlijemo in ponovno zalivamo šele, ko se prst v lončku skoraj povsem posuši. Pretirano zalivanje brez možnosti, da bi se zemlja vmes posušila, bi lahko povzročilo gnitje korenin.
Vlago, ki jo rastlinski listi potrebujejo zaradi suhega zraka pozimi, dovajajmo s pršenjem. Voda v pršilu naj bo segreta na sobno temperaturo, pršimo pa dopoldan. Nekaterim lončnicam (fikusom, palmam) bo prijalo vsakodnevno pršenje, druge (tropske kakteje) bodo zadovoljne, če jih enkrat mesečno poprhamo, nekaj pa je tudi takšnih, ki pršenja po listih ne prenesejo (vijolice, gloksinije, streptokarpi), a kljub vsemu potrebujejo več vlage. Zanje je priporočljivo, da jih z okrasnim lončkom vred ali pa zgolj v sadilnem lončku postavimo na velik podstavek, v katerega smo nasuli kamne in nalili vodo. Voda naj bo le toliko visoko, da zgornja površina kamnov ostane suha, ker korenine rastlin ne smejo stati v vodi. Tako bo okrog rastlin nastala vlažna mikroklima, ki bo prijala njihovim listom.
Pregled posodovk
Posodovke, ki ste jih zagotovo že spravili v svetel in hladen prostor, vsakih 14 dni temeljito preglejte. Bolne in napadene rastline nemudoma izločite iz preostale zelene družbe in jih poškropite z ustreznim pripravkom. Prav tako sproti pobirajte odpadle liste. Zalivanje posodovk naj bo zelo skopo, enkrat do največ dvakrat mesečno, pred zalivanjem pa s prstom preverite, ali je zemlja v posodi še vlažna.
Oskrba lončnic
Pozimi, ko ogrevamo prostore, se zrak hitro osuši, kar lahko povzroči suhost sluznice, draženje oči in suho kožo. Večina ljudi se pri normalni sobni temperaturi najbolje počuti, če znaša relativna zračna vlažnost od 30 do 60 odstotkov. Žal pa vrednost pozimi marsikje pade pod 30 odstotkov. Lončnice, zlasti tiste, ki veljajo za velike porabnice vode, lahko zvišajo stopnjo relativne zračne vlage v prostoru tudi za 15 odstotkov. Med najučinkovitejše "zelene vlažilce" spadajo razne vrste praproti, kot je denimo luskasta praprot (Nephrolepis exaltata), pa navadna sobna lipa (Sparmannia africana), papirjevec (Cyperus papyrus), bambusi in živkasta kosmuljka (Chlorophytum comosum). Rastline v stanovanju bodo pozimi potrebovale pogostejšo oskrbo: tiste, ki sedaj ne cvetijo, postavite v hladnejši prostor, s temperaturo med 12 in 18 stopinjami Celzija, in jih manj zalivajte, da bodo imele obdobje počitka. Cvetoče lončnice, kot so orhideje, božične zvezde, božični kaktus, ciklame, vijolice, pa naj vam služijo kot okras na vidnem mestu. Redno jih zalivajte, zlasti če so v ogrevanem prostoru, po potrebi jih rahlo dognojite in sproti odstranjujte odmrle cvetove. Znano je, da lončnice pripomorejo k temu, da je v stanovanju manj prahu, saj se ta nabira na njihovih listih, zato je te treba večkrat obrisati, vsaj enkrat mesečno z vlažno krpo iz bombaža ali mikrovlaken, da očistimo pore. Vijolice in druge rastline, ki imajo kosmate liste, pa odprašimo s čopičem.
Stanovanje po meri človeka: kvadratura naj se prilagodi našim potrebam in ne obratno
Ko smo mladi, hrepenimo po stanovanju, v katerem si bomo ustvarili svoj svet. Ne prevelikem, seveda. S prihodom otrok se želje in zahteve po bivalnem prostoru spreminjajo - sanje o hiški in vrtu prerastejo v sanje o hiši in parku. Tretje življenjsko udobje predstavlja nove izzive, predvsem pa v ospredje postavlja varen in nič kaj potraten dom. Kakšno stanovanje torej izbrati za določeno starostno obdobje, da bomo v njem udobno in zadovoljno bivali sami ali z drugimi? "Dom bi morali razumeti kot živ organizem, ki se skupaj z nami spreminja, raste, se razvija in ne nazadnje tudi krči," razmišlja Anja Patekar, arhitektka iz Maribora. In dodaja, da razmišljati o univerzalnem stanovanju ali hiši, ki bi nam enako ustrezala v različnih življenjskih obdobjih, ni smiselno. Po njenih besedah je primerna oblika doma vedno odvisna od starostne skupine in pripadajočega življenjskega stila njegovih uporabnikov. "Da bi našli ustrezen odgovor, se moramo najprej iskreno vprašati, katere so naše potrebe v dani situaciji in kaj posledično pričakujemo od fizične strukture doma. Bo naš vsakdanjik manj naporen v stanovanju na frekventni lokaciji in z lahko dostopnostjo do centralnih dejavnosti? Bodo popoldnevi prijetnejši, če izberemo hišo v naravi, daleč stran od mestnega vrveža? Bi lahko v večstanovanjski hiši sobivali s skupino ljudi z enakim življenjskim stilom in interesi ter si s tem olajšali finančne izdatke, hkrati pa si zagotovili prijetne sosede? Možnosti za izbiro najprimernejšega doma je ogromno, cilj pa je ustvariti takšnega, ki nam bo nudil želeno udobje in nas napolnil z energijo," opozori sogovornica.
Volumen pred kvadraturo
Kaj je torej primerno denimo za mlad par, ki si želi ustvariti svoje prvo gnezdo? Je lahko idealna tudi v stanovanje preurejena mansarda v hiši staršev? "Lahko je, lahko ni," razmišlja Patekarjeva. In nadaljuje: "Ko ocenjujemo stanovanje, so bolj kot sama velikost pomembne njegova funkcionalna zasnova, primerna orientacija in osvetljenost prostorov. Večje stanovanje v etaži z nesmiselno prostorsko razdelitvijo in neprimerno orientirano glede na stanovalčev življenjski slog je lahko za bivanje manj primerno kot ustrezno zasnovano mansardno stanovanje manjše kvadrature. Prej kot po kvadraturi se raje ozrimo po volumnu. Če razmišljamo o ureditvi stanovanja v mansardi, naj prostor ostane kar se da odprt in zračen, ne omejujte ga z nepotrebnimi predelnimi stenami in spuščenimi stropi. Pri reševanju prostorskih izzivov ne pozabimo na velikost in število okenskih odprtin, ki naj bodo na ustrezni višini. Poleg zadostne svetlobe je namreč za dobro počutje izrednega pomena tudi ustrezno vidno polje."
Vsake toliko dom potrebuje osvežitve. Kaj prenoviti, kaj spremeniti in kaj zavreči? Arhitektka Anja Patekar pravi, da lahko veliko dosežemo že z manjšimi spremembami, ki ne zahtevajo večjega finančnega vložka in ne terjajo preveč našega časa. “Zavese, blazine in ostali dekorativni dodatki se lahko menjajo vsakih nekaj sezon, kar nam omogoča hitro spremembo bivalnega okolja. S svežimi stenskimi opleski prostor ponovno zadiha,” pravi sogovornica. Opozori, da ne zanemarimo sobnih rastlin, ki poleg dekoracije ustvarjajo boljšo stanovanjsko mikroklimo. “Nasprotno s hitro nadomestljivimi dodatki pa težje zamenjamo vgradno in po meri narejeno pohištvo, talne in stenske obloge. Pri izbiri teh bodimo zato toliko bolj pozorni v začetku načrtovanja in se odločimo za takšno zasnovo, ki bo v prihodnje omogočala čim večjo skladnost z morebitnim razvojem doma,” pravi sogovornica.
Udobno bivalno okolje
Ko si dva ustvarita družino, za to potrebujeta več prostora. Koliko kvadratnih metrov bivalne površine bo primerne, da bo vsak imel dovolj prostora zase? Anja Patekar opozori, da je zgornja meja pri velikosti stanovanja ali hiše tam, kjer posameznik ali skupina oziroma družina postane suženj svojemu lastnemu domu bodisi v finančnem smislu bodisi v uporabniškem.
"Paziti torej moramo, da nam dom zagotavlja zadostno in prijetno bivanjsko površino, hkrati pa nam ne krade nepotrebne energije, časa in financ. Kvadratura naj se prilagodi našim potrebam in ne obratno," poudari sogovornica. In doda: "Pomembno je, da se pred nakupom ali gradnjo primernega doma posvetuje s strokovnjakom, ki bo znal prisluhniti in predvideti udobno bivalno okolje primerne velikosti."V Sloveniji se radi vežemo le na en dom
Starejši danes pogosto živijo v prevelikih stanovanjih, potratnih, z visokimi stroški, ki jih komaj zmorejo plačevati, a so nanja zelo navezani. "V Sloveniji se zelo radi vežemo le na en dom, na eno fizično strukturo, in velikokrat ne zaznamo, kdaj nam ljuba bivanjska površina začne predstavljati breme," opaža Patekarjeva. "Starejši generaciji je to še posebej težko sprejeti. Skandinavci, na primer, so glede tega manj obremenjeni. Upam, da se bomo v prihodnosti tudi pri nas otresli tega vzorca in nam bo izbira doma glede na življenjsko obdobje vsakič znova v izziv in veselje."
Slovenija je ena redkih držav, ki zelo močno izstopajo iz povprečja lastniških nepremičnin, poudari Mojca Žižek Mesarec iz Galea nepremičnin. “Navajeni smo zgraditi hišo, ji dodati nadstropje ali dve za otroke in njihove družine. V redkih primerih te ostanejo funkcionalno zasedene. Čustvena navezanost na te nepremičnine pa starejšim ljudem onemogoča kvalitetno bivanje.”
Nepremičninska posrednica opozori, da je tujina navajena najemov in generacijskih selitev v bolj primerna bivališča. “Res je, da je navada železna srajca, ampak je čas, da tudi pri nas nekaj spremenimo in se prilagodimo času in potrebam. Dobro je, da arhitekt kot glavni sogovornik z obilico znanja že v začetni fazi gradnje dolgoročno razmišlja in naročnika opozori ter mu ponudi rešitve tudi za kasneje, ko bodo otroci dom zapustili. Na primer objekt zastavi tako, da je z manjšim posegom mogoče del nepremičnine oblikovati kot samostojno enoto in jo je mogoče oddajati. Tako v kasnejšem obdobju nepremičnine ni treba zapustiti, pač pa del nje predstavlja vir dohodka in nam omogoča dodatno finančno varnost.” Vsekakor je po besedah sogovornice izrednega pomena, da je ima nepremičnina funkcionalno razporejenost in da je v osnovi že grajena na podlagi potreb ljudi, ki bodo v tej nepremičnini prebivali. “Nekoč so znali dobro in uporabno izkoristiti prostore oziroma na manjši kvadraturi pridobiti funkcionalno razporeditev. Danes pa je na žalost vse več novogradenj kvadraturno prevelikih in nefunkcionalnih, kar naj bi predstavljalo luksuz, a na srečo se pojavljajo tudi dobre prakse,” še sklene Mojca Žižek Mesarec.
Bivanjska enota za starejše naj bo, svetuje sogovornica, vsekakor raje manjša, bolj kompaktna. "Pomembna je lahka dostopnost do stanovanja, pritlične etaže so zato zelo primerne. Še bolj kot pri drugih starostnih skupinah ima pomembno vlogo orientacija prostorov, v takem stanovanju ne sme manjkati sončne svetlobe. Ker se starostniki zaradi težje mobilnosti večji del zadržujejo v enem prostoru, je pomembno, da ta ni orientiran zgolj na sever - videti, začutiti sončno svetlobo ima v omenjenem obdobju pomemben vpliv na dobro počutje. Starejši so radi povezani z okolico, zato je zaželen stik z zunanjim prostorom. Priskrbimo jim udoben počivalnik ob oknu ali stanovanje z balkonom, s katerega je mogoče opazovati in zaznati okoliški utrip."
Težko sledimo lastnemu slogu
Arhitektka ugotavlja, da se Slovenci pogosto ne znamo identificirati s prostorom, v katerem živimo. "Opažam, da kot širša družba ali posamezniki težko sledimo lastnemu slogu. Posegamo po kataloški ponudbi in poskušamo slediti poplavi smernic, kar velikokrat vodi v kakofonijo barv in stilov. V splošnem dajemo prevelik poudarek posameznim kosom pohištva in elektronike, ki bistveno ne pripomorejo k življenjskemu udobju. Vse preveč časa in sredstev denimo namenimo izbiri sedežnega pohištva in televizorja namesto premisleku o tem, kam bi ju sploh postavili in v kakšni relaciji bosta s preostalim prostorom. Vsekakor nam ni privzgojeno, da bi o prostoru razmišljali celostno in od začetka načrtovanja, čeprav bi bilo ravno to nujno potrebno. Idejna zasnova je tista, ki zahteva največ časa. V tej fazi je treba dobro razmisliti o razporeditvi prostorov v stanovanju ali hiši, izbiri primernih materialov, morebitnem pohištvu po meri ter razporeditvi in tipu svetil," razmišlja Anja Patekar. Na vprašanje, kaj sploh vzeti s seboj ob selitvi v drugo stanovanje, odgovori kratko in jedrnato: "Babičin stol in knjige!"