Katera streha je energijsko bolj učinkovita - ravna ali poševna?

Tina Recek, 15.10.2018
Shutterstock

S sodobno arhitekturo, ki jo velikokrat narekuje energijska varčnost, se zadnja leta spreminja videz stavb - tudi stanovanjskih hiš. Precej pogosteje kot v preteklosti imajo te ravno streho, ki prinaša manj toplotnih izgub skozi zunanji obod. A to še zdaleč ni edina odlika ravne strehe.

image
Shutterstock Pri klasični ravni strehi se od spodaj navzgor zvrstijo stropna plošča, parna zapora, nad njo je toplotna izolacija, na vrhu pa hidroizolacija, ki ji lahko sledijo še različni zaščitni sloji.

Streha daje zavetje hiši in jo ščiti pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Je zaključni del vsake stavbe in ji zato ne rečemo zaman peta fasada. Če jo toplotno izoliramo, investicije ne bomo obžalovali. Pa veste, katera streha je energijsko bolj učinkovita - ravna ali poševna? Nataša Iglič iz podjetja Fibran pojasni, da energijska učinkovitost ni enostaven pojem, saj na njo vpliva več dejavnikov. "Če govorimo o enakih debelinah toplotne izolacije in enaki vrednosti toplotne prevodnosti, je lahko posamezen sklop enako izolativen. Vendar so zelo pomembni tudi drugi kriteriji. Pri različnih tipih ravnih streh razlike iščemo recimo v trajnosti ene in druge.

image
Shutterstock Če je ravna streha zazelenjena, rastline na njej delujejo kot čistilna naprava, ki nase vežejo ogljikov dioksid in prašne delce, ob močnejšem deževju pa zmanjšujejo količino vode, ki odteče v odtočne kanale, saj jo posrkajo vase.

Za obrnjene ravne strehe lahko rečemo, da so precej bolj trajne, ker omogočajo zaščito hidroizolacije tako pred mehanskimi poškodbami kot UV-sevanju in velikih temperaturnim nihanjem." Sogovornica glede toplotnih izgub v nadaljevanju pravi, da ima ravna streha manj izpostavljenih površin, ki jih lahko zunanji mrzel zrak ohlaja pozimi oziroma pregreva poleti. Torej ima stavba v obliki kvadra z ravno streho potencial, da je bolj energijsko učinkovita zaradi kompaktnosti zasnove. Pri večjih industrijskih objektih načrtovati kaj drugega kot ravno streho ni smiselno.

Mikroklima v prostoru
Naše počutje v prostoru je v veliki meri odvisno od mikroklime. Nanjo po besedah Nataše Iglič iz podjetja Fibran vplivajo različni dejavniki, kot so oblika in orientacija stavbe, vrste in količina toplotne izolacije, uporabljeni materiali ... Tudi aktivnosti, ki se odvijajo v prostoru, in pogostost prezračevanja vplivajo na mikroklimo.

Osnovna načina zaščite

Zaščitni ovoj je na strehi sestavljen iz treh osnovnih elementov: hidroizolacije, toplotne izolacije in parne ovire. Pri poševni strehi moramo poleg osnovne hidroizolacije – strešnikov – imeti tudi sekundarno kritino, to je paropropusten, vodoneprepusten sloj, ki v primeru poškodbe strešnikov zaščiti objekt in vlaknasto toplotno izolacijo, ki je občutljiva na vodo. Po besedah Igličeve pri ravni strehi poznamo dva osnovna principa zaščite: prvi je klasičen, to je toplotna izolacija in na vrhu hidroizolacija kot zaključni sloj. Drugi princip je obrnjena ravna streha, kjer hidroizolacijo ščiti dodatni sloj posebne toplotne izolacije. Omenjeni sloj ima torej dvojno funkcijo - poskrbi za toplotno zaščito stavbe in zaščito hidroizolacije. Pravilno izvedena in zaščitena hidroizolacija je najpomembnejši element na ravni strehi, saj si v prvi vrsti ne želimo, da bi ravna streha puščala.

image
Shutterstock Zaključki iz pločevine, ki so vidni po robovih ravne strehe, imajo zlasti estetsko funkcijo. Običajno so v enaki barvi kot okna na stavbi.

Pri obrnjeni ravni strehi toplotno izolacijo položimo zunaj ovoja hidroizolacije in jo izpostavimo težkim razmeram - vodi in vlagi. Ustrezno toplotno izolativnost lahko v takih razmerah ohranja le toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena. Ker je njegova struktura zaprto celična, omogoča, da se ne navzame vode ali vlage. Proizvajalec pa te lastnosti dokazuje z Evropsko tehnično oceno (ETA). Takšno toplotno izolacijo lahko položimo tudi na masivne poševne strehe.

image
Optigrün International Ekstenzivna zelena streha je najlažji tip zelene strehe. Na takšni strehi so posajene zelo odporne rastline, kot so homulice, nekatere trave, mah in rastline, ki potrebujejo zelo malo oskrbe.

Manj energije za vzdrževanje temperature

Dejstvo je, da bomo pri toplotno izolirani stavbi potrebovali manj energije za vzdrževanje optimalne temperature zraka v prostoru. Poleg tega na počutje vplivata tudi temperatura površin in temperaturna asimetrija. To pomeni, da so velike razlike v temperaturi sten, stropa, tal in zraka v prostoru, kar pa je zelo odvisno od debeline toplotne izolacije.

Igličeva še svetuje, da se pred kakršnokoli gradnjo ali sanacijo posvetujemo s strokovnjakom. Predvsem ravne strehe so bolj kompleksne ter zahtevajo premislek in znanje strokovnjaka, kmalu se lahko zgodi tudi kakšna napaka, ki potem zahteva drago sanacijo.

image
DJD/Velux Ravna streha omogoča, da nanjo umestimo tudi okno, ki zagotavlja osvetlitev prostorov pod njim. Za odpornost proti toči je ključno, da je uporabljeno kaljeno steklo, prav tako pa moramo biti pozorni na izolativne lastnosti, da bo okno ščitilo prostor pred mrazom in vročino ter prepuščalo čim manj hrupa.

Zmanjšuje nihanje temperatur

Če je ustrezno zasnovana, lahko ravno streho ozelenimo. Domen Ivanšek iz podjetja Knauf Insulation podrobneje naniza prednosti takšne strehe: "Glavni prednosti zelenih streh sta zelo učinkovito hlajenje strehe in podstrešnih prostorov ter zaščita drugih slojev strešne konstrukcije. Zelene strehe namreč v svojih slojih dobro zadržujejo padavinsko vodo. Ta se ne porablja samo za rast rastlin, ampak z izhlapevanjem - tako kot človeška koža z znojenjem - predvsem ugodno ohlaja strešno površino. Tako zmanjšamo ali celo izničimo toplotni tok, ki vstopa v strešno konstrukcijo, obenem pa se tudi zmanjša nihanje temperatur na površini strehe. Ta efekt je še posebno pomemben pri lahkih konstrukcijah streh. Če je takih streh oziroma površin več, se lahko omili efekt toplotnega otoka v mestih."

Ozelenitev za daljšo trajnost

Zaradi nižje površinske temperature vegetacije v primerjavi s temnejšimi površinami ravnih streh zelene strehe tudi ugodno vplivajo na zmanjšanje temperaturnih deformacij hidroizolacije in drugih strešnih slojev. Izpostavljena hidroizolacija, ki jo prekrijemo z zeleno streho, je tako zaščitena tudi pred neposrednimi mehanskimi poškodbami in UV-žarki. Ivanšek poudari, da vse to močno poveča trajnost in življenjsko dobo celotne strehe. Zelena streha ugodno vpliva tudi na izboljšanje zvočne izolativnosti strehe (zaščita pred hrupom iz okolja) in na zmanjšanje odtoka vode s streh ob močnih nalivih v mestih. To pa pripomore k manjši obremenitvi javne komunalne infrastrukture.

Zelena ima psihološko pozitiven vpliv

Ker rastline na zeleni strehi v procesu fotosinteze porabljajo ogljikov dioksid iz okolja (kvadratni meter zelene strehe lahko absorbira pet kilogramov ogljikovega dioksida letno) in proizvajajo kisik, obenem pa filtrirajo trde delce iz ozračja, kot so denimo smog, težke kovine, hlapljive organske spojine, s tem direktno pozitivno vplivajo na kakovost zraka. Domen Ivanšek izpostavi, da intenzivne zelene strehe z debelimi sloji substrata lahko služijo kot nadstandardne zelene pohodne površine za oddih ali pridelavo zelenjave, vse zelene površine pa dokazano psihološko pozitivno vplivajo na počutje.

Vsaka ima svojo debelino
S prehodom iz ekstenzivnih zelenih streh preko polintenzivnih v intenzivne se povečujejo debelina in masa rastnega substrata, skupna debelina in teža zelene strehe, pohodnost, širše možnosti izbire rastlin, in kot že ime samo pove, so bolj intenzivne potrebe po vzdrževanju in zalivanju.
Domen Ivanšek iz podjetja Knauf Insulation pojasni, da so ekstenzivne zelene strehe najlažji tip zelenih streh - prekrite so s tanjšo plastjo substrata (običajno 3-10 cm), pohodne so predvsem za namene vzdrževanja. Na takšnih strehah so nasajene zelo odporne rastline, kot so homulice, na sušo odporne trave, mah in nekatere druge rastline, ki potrebujejo zelo malo oskrbe. Ekstenzivne zelene strehe bistveno zmanjšujejo odtekanje meteorne vode in v vročih dneh ugodno hladijo strešno konstrukcijo pri minimalni dodatni obtežbi nosilne konstrukcije. Ko je taka zelena streha izvedena, jo je treba en- do dvakrat letno pregledati in po potrebi opraviti manjša vzdrževalna dela, vključno z odstranjevanjem plevela in gnojenjem.
Polintenzivne zelene strehe imajo nekoliko debelejši sloj rastnega substrata in posledično omogočajo pestrejši nabor rastlin. Te strehe so težje od ekstenzivnih in zahtevajo več vzdrževanja in zalivanja.
Intenzivna zelena streha ima najdebelejšo plast substrata (tudi do 100 centimetrov in več), ki omogoča zasaditev najširšega spektra rastlinskih vrst in pohodnost. Od vrste zasaditve so odvisne debelina zemeljske plasti, potreba po namakalnem sistemu in raven vzdrževanja. V vsakem primeru ta vrsta strehe potrebuje zelo močno nosilno konstrukcijo, enostaven dostop za redno vzdrževanje rastlinja in izvajanje drugih aktivnosti.
Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku