Kar šest od sedmih vrst je globalno ogroženih

Glorija Lorenci, 2.2.2019
Reuters

Naraščajoče globalne temperature grozijo, da bodo kmalu v gnezdih morskih želv le še samičke. Spol večine želv je namreč določen s temperaturo okolja.

Posledice klimatskih sprememb, ki jim botruje človek, so nas zasledovale tudi v minulem letu. Izražale so se v izčrpavajočih sušah, uničujočih požarih, divjih nevihtah. Toda učinki naraščanja temperature se ne kažejo samo v ekstremnih vremenskih pojavih; imajo poguben in nepredvidljiv vpliv na številne oblike življenja na našem planetu. Vzemimo pod drobnogled morske želve.

Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Global Change Biology, nas opozarja, da se utegne v naslednjih desetletjih zaradi temperaturnih sprememb pomembno spremeniti razmerje med samicami in samci orjaške črepahe. Do konca stoletja bo kar 76 do 93 odstotkov želvic, ki se bodo izlegle, ženskega spola. Kratkoročno, bi lahko rekli, je to prednost. Več bo gnezdenja, več jajc, a feminizacija vrste vodi k točki izumiranja, od koder več ni povratka.

image
Reuters Preživi le ena od tisoč mladih želv.

Spol določa zunanja temperatura

Problem tiči v dejstvu, da je spol večine želv določen s temperaturo okolja; pojavu pravimo temperaturna determiniranost spola. Temperatura jajc je v določenem obdobju valitve odločujoč dejavnik v določitvi spola. Deluje kot stikalo, s katerim se ob določeni temperaturi okolja "prižigajo" ali "ugašajo" molekularni procesi, ki odločijo o spolu. Pojav je značilen za mnoge plazilce in tudi za nekatere vrste rib. Pri številnih vrstah želv se v hladnejših gnezdih izležejo samci, iz jajc v toplejših gnezdih pa se izležejo samice. Natančneje: pri temperaturah nad 29 °C se izleže občutno več samic kot samcev.

image
Reuters Kot teniške žogice velika jajca so iskana na črnem trgu.
Poletje vse do novembra
Želve so plazilci, torej hladnokrvne živali, ki ne morejo uravnavati telesne temperature, ampak je ta odvisna od okolja. Temperatura vode je življenjsko pomembna za njihovo preživetje, zato v primeru ohladitve migrirajo v toplejše vode. Toda že nekaj let zaporedoma v Cap Codu v ameriški zvezni državi Massachusetts naglo padejo jesenske temperature. Konec novembra lani je temperatura čez noč padla z vročih 30 stopinj Celzija na samo 19 stopinj. V dneh, ki so sledili, je bilo na obalah zaliva Cap Cod naplavljenih več kot 200 želv, ki so bile žrtve hipotermije, torej padca telesne temperature pod normalno raven. Večina želv je poginila, nekaj so jih rešili v bližnjem rezervatu, kjer so jih postopoma ogrevali. Med poginulimi želvami je bilo žal veliko kempijevih želv, ki so najredkejša vrsta morskih želv na svetu. Znanstveniki ne vedo, kako se lotiti tega problema. V vodah severovzhodne obale ZDA morske želve običajno bivajo čez poletje, ko temperature pričnejo padati, pa se vrnejo na jug. Toda zadnja leta beležijo na tem območju poletne temperature vse do novembra, zato želve ne odplavajo, nakar pride do naglih vremenskih preobratov, ki so posledica globalnega segrevanja planeta, in se jim živali ne morejo na hitro prilagoditi.

Razmerje med spoloma pri orjaških črepahah je trenutno še precej uravnoteženo; izleže se 48 odstotkov samcev in 52 odstotkov samic. A naraščajoče globalne temperature grozijo, da se bomo kmalu znašli pred spremembo tega razmerja.

Znanstveniki Univerze Exeter v Veliki Britaniji in portugalskega Centra za morske in okoljske znanosti so predstavili nekaj napovednih modelov, ki temeljijo na predvidenem poteku podnebnih sprememb do konca stoletja, kot jih je zastavil Mednarodni forum za podnebne spremembe (IPCC), in dolgoletnih podatkov, ki so jih zbirali na gnezditvenih lokacijah orjaške črepahe v afriški Gvineji Bissauu.

Toda feminizacija vrste ni edina slaba novica za ta nenavadna bitja. Po izračunih bo z naraščanjem morske gladine poplavljenih vedno več območij, kjer zdaj gnezdijo morske želve. Gnezdijo na nizko ležečih peščenih plažah - njihove noge so namreč prešibke, da bi lahko na daljšo razdaljo na kopnem nosile težko telo. "Po napovednem modelu bo do konca stoletja zaradi dviga morske gladine izginilo 33 do 43 odstotkov sedanjih gnezdišč," ugotavlja vodja raziskave dr. Rita Patricio.

Kako znižati temperaturo gnezdišč

Žal je učinek, ki ga napovedujejo znanstveniki, pri nekaterih populacijah morskih želv že opazen. Študija, ki so jo izvedli lani na orjaških črepahah na severnem koncu avstralskega Velikega koralnega grebena, je pokazala, da se je v enem od opazovanih gnezd izleglo kar 99,1 odstotka samičk, samcev ni bilo niti odstotek. Zato bolj črnogledi znanstveniki trdijo, da je popolna feminizacija te populacije možna že v bližnji prihodnosti, ne šele čez nekaj desetletij.

Idej, kako rešiti ta problem, ne manjka - na avstralski obali nameravajo na znana gnezdišča postaviti velike senčnike, s katerimi bi znižali temperaturo peska; toda takšni ukrepi so možni samo tam, kjer je ozaveščenost javnosti dovolj visoka. Številna gnezdišča morskih želv po svetu so namreč pogosto oropana, saj jajca v številnih kulturah veljajo za afrodiziak ali pa jih uporabljajo v tradicionalni medicini. Tudi želvovina in želvje meso sta na črnem trgu zelo iskana.

Šest vrst od sedmih je globalno ogroženih

Morske želve so metuzalemska bitja, ne le zaradi pregovorno dolge življenjske dobe, ki lahko preseže stoletje pri posameznih vrstah, ampak predvsem zato, ker predstavljajo zelo staro skupino plazilcev; najstarejši najdeni fosili segajo v obdobje perma, geološke dobe v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let. Morske želve izhajajo s kopnega, znanstveniki predpostavljajo, da so prešle v morje pred približno 200 milijoni let. V prvih 50 do 100 milijonov let je evolucija poskrbela za niz prilagoditev na novo okolje: noge so se podaljšale in plavutasto razširile, sprednje noge so večje in močnejše od zadnjih, veslajo v usklajenih zamahih, medtem ko sladkovodne želve veslajo izmenično z eno in drugo nogo. Oklep morskih želv je sploščen in hidrodinamičen, toda okončin in glave ne morejo skriti pod oklep. Zadržale pa so nekatere karakteristične lastnosti plazilcev - dihajo s pljuči, tako da morajo splavati na površino morja, da bi vdihnile zrak, obenem pa nimajo stalne telesne temperature; njihova telesna temperatura se prilagaja okolju.

image
Reuters Reševanje orjaške črepahe

Danes živi na našem planetu samo sedem vrst morskih želv, to so: orjaška črepaha, prava kareta, ravnohrbta želva, glavata kareta, kempijeva želva, olivna želva in orjaška usnjača. Največja želva je morska orjaška usnjača, ki v dolžino meri tudi do dva metra in lahko tehta celo več kot 800 kilogramov. Morske želve vse življenje prebijejo v morju, samice pridejo na obalo le v času odlaganja jajc na vsakih dve do pet let, samci pa nikoli.

Kar šest od sedmih vrst je globalno ogroženih, a na srečo gre za karizmatične živali, ki jim je javnost naklonjena. Na njihovi strani so mnoge zelo vplivne vladne in nevladne organizacije, seveda pa jih varuje cela vrsta mednarodnih konvencij. Slednje je nujno, ker so neverjetne popotnice svetovnih morij - med položnimi mehkimi peščenimi plažami, kjer so se izlegle, in območji, kjer se prehranjujejo (v glavnem se hranijo z meduzami, raki, mehkužci in ribami, odrasle črepahe pa tudi z rastlinami), je pogosto tudi več tisoč kilometrov.

Poletje vse do novembra
Želve so plazilci, torej hladnokrvne živali, ki ne morejo uravnavati telesne temperature, ampak je ta odvisna od okolja. Temperatura vode je življenjsko pomembna za njihovo preživetje, zato v primeru ohladitve migrirajo v toplejše vode. Toda že nekaj let zaporedoma v Cap Codu v ameriški zvezni državi Massachusetts naglo padejo jesenske temperature. Konec novembra lani je temperatura čez noč padla z vročih 30 stopinj Celzija na samo 19 stopinj. V dneh, ki so sledili, je bilo na obalah zaliva Cap Cod naplavljenih več kot 200 želv, ki so bile žrtve hipotermije, torej padca telesne temperature pod normalno raven. Večina želv je poginila, nekaj so jih rešili v bližnjem rezervatu, kjer so jih postopoma ogrevali. Med poginulimi želvami je bilo žal veliko kempijevih želv, ki so najredkejša vrsta morskih želv na svetu. Znanstveniki ne vedo, kako se lotiti tega problema. V vodah severovzhodne obale ZDA morske želve običajno bivajo čez poletje, ko temperature pričnejo padati, pa se vrnejo na jug. Toda zadnja leta beležijo na tem območju poletne temperature vse do novembra, zato želve ne odplavajo, nakar pride do naglih vremenskih preobratov, ki so posledica globalnega segrevanja planeta, in se jim živali ne morejo na hitro prilagoditi.

Dolga pot domov

Za mnoge želve je značilna filopatrija, pojav, da odlagajo jajca tam, kjer so se same izlegle. Ko so preučevali populacijo glavatih karet na Japonskem, so ugotovili, da se živali odpravijo na dolgo morsko potovanje iz Japonske, kjer gnezdijo, v Kalifornijski zaliv po hrano, nato pa se spet vrnejo domov. Znanstveniki že dolgo preučujejo, kako je mogoče, da so morske želve tako dobre navigatorke. Danes že vemo, da se usmerjajo po zemeljskem magnetnem polju, po smeri morskih tokov, hkrati pa si pomagajo z vonjem in okusom.

Mladiči se praviloma izležejo ponoči, ko so bolj varni pred plenilci, a velja, da imajo zelo nizko preživetveno možnost; le ena želva na tisoč izvaljenih doseže spolno zrelost. Večina jih postane že ob rojstvu plen ptic na kopnem in rib v morju. V modernem času, ko so obale svetovnih morij vedno bolj pozidane, jih ogroža tudi umetna razsvetljava. Mladiči se namreč nagonsko nemudoma napotijo proti svetlejšemu obzorju, ki je nad morjem, a na umetno razsvetljenih plažah jih zavedejo viri umetne svetlobe. Odpravijo se v napačno smer in žalostno poginejo.

image
Reuters Plen divjih lovcev na Borneu. Oblasti so zaplenile več kot 200 redkih morskih želv.

In kot da hudega ne bi bilo že dovolj, se morske želve pogosto ujamejo v podvodne ribiške mreže, v katerih se zadušijo in postanejo kolateralna škoda sodobnega ribolova. Tako je povsod po svetu in tudi pri nas v slovenskem morju, kamor največkrat zaide glavata kareta. Še dodatno jih ogrožajo plastični odpadki v morju, predvsem vrečke, ki jih želve zamenjajo z meduzami in poginejo.

Danes so morske želve tako ogrožene, da uživajo varstvo, kakršnega so deležni le še velike zveri in morski sesalci. Kar je tudi prav. Bitja, ki so prijateljevala z dinozavri in preživela toliko milijonov let, si v resnici ne zaslužijo, da izumrejo zaradi človeka, tega najbolj moralnega med vsemi bitji na zemlji.

Anketa

Ali poleti uživate več sadja in zelenjave kot v preostalih letnih časih?

Sudoku