Kam s presežki denarja

Damijan Toplak, 10.10.2019
Profimedia

Varčevalci v Sloveniji so pred veliko dilemo, namreč, kam s svojimi težko prigaranimi prihranki.

Kar 20 milijard evrov od skoraj 48 milijard evrov finančnega premoženja gospodinjstev se nahaja v bančnih depozitih in od teh dvajsetih milijard domala petnajst milijard evrov v vpoglednih vlogah, ki ne prinašajo nikakršnih obresti. Če smo bolj natančni, nam ta denar ob trenutni, 1,7-odstotni letni inflaciji realno prinaša celo izgube, ki so lahko v nekaj letih tudi po deset in več odstotkov. Razlog, da smo v Sloveniji varčevalci tako konservativni in celo nekreativni, naj bi se skrival v slabi finančni pismenosti povprečnega varčevalca.

V obdobju nizkih, celo negativnih obrestnih mer iščejo naložbeniki varen pristan za svoje naložbe v naložbenem zlatu ali pa v nepremičninah. Obe vrsti naložb veljata sicer za precej varni, a so donosi z njima, sploh ob upoštevanju davčnega vidika, precej vprašljivi. Resda so posojila za nakup (naložbenih) nepremičnin izjemno ugodna že dlje časa, a so po drugi strani cene (pre)nekaterih nepremičnin v Sloveniji že zelo visoko, morda celo previsoko. Ob tem se je treba zavedati, da z nepremičninami nastajajo tekoči stroški vzdrževanja, tudi z najemniki, če jih imamo, če pa z nakupom nepremičnine rešujemo stanovanjski problem, je lahko zanimiv njihov nakup prek dražb, o čemer pišemo. Ob vzajemnih skladih, ki prinašajo na dolgi rok dokaj stabilne donose, omogočajo pa z relativno majhnimi (mesečnimi) zneski vstop v košarico več naložb, (p)ostaja vse zanimivejši nakup slovenskih (borznih) delnic. Te po večini prinašajo vsako leto vsaj petodstotni bruto dividendni donos, o čemer lahko pri bančnih depozitih zgolj sanjamo, hkrati pa finančni analitiki ocenjujejo, da je naš borzni trg ob solidnem poslovanju slovenskih borznih podjetij, ki so tudi malo zadolžena, podcenjen. V letu dni naj bi se borzni indeksi na Ljubljanski borzi okrepili vsaj za desetino.

S starostjo se praviloma spreminjajo naložbeni cilji, četudi finančniki svetujejo, naj tudi v višji starosti varčujemo bolj tvegano oziroma delniško naravnano, ker v nasprotnem primeru izgubljamo možnosti za potencialne zaslužke. Trditev, da naj imamo v visoki starosti le nekaj odstotkov tveganih naložb, ker so naši izdatki praviloma nižji ob vse višjih zdravstvenih in domskih stroških, ne (z)drži povsem. Tu pa je še treba upoštevati, da se zdaj že skoraj desetletje trajajoče obdobje gospodarske (in borzne) rasti počasi verjetno bliža koncu, pa tudi negativne obrestne mere verjetno ne bodo vztrajale v nedogled. Izzivi, kam naj torej varčevalec nalaga svoje prihranke, še zdaleč niso enoznačno rešljivi, še več, ob pomoči finančnih svetovalcev se mora tudi vsak varčevalec sam vse bolj finančno izobraževati, da čez čas ne bi ugotovil, da so prihranki "čudežno" izpuhteli.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku