Kako poskrbimo za zdravje naših rastlin? Vse več je škodljivcev

Glorija Lorenci, 12.3.2020
Austin Ban

Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin. Zdrave rastline so vir življenja, delovanja ekosistemov ter zagotavljanja hrane. Zdrave rastline tudi varujejo okolje, gozdove, biotsko raznovrstnost ter zmanjšujejo učinke podnebnih sprememb.

Opravimo veliko raziskav za spremenjen način obdelave tal in 20. decembra lani smo delali analizo aktivnosti bolezni, polžev, glodavcev in drugih škodljivcev na njivah. Nekoč je bil 20. decembra na njivah praviloma sneg, tokrat smo našli rdeče polže. To ni normalno!" Tako o letošnji (ne)zimi prof. dr. Mario Lešnik, vodja Katedre za fitomedicino na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM. Ampak ne si delati utvar, da bi spodobna zima vse počistila. "Škodljivci so preživeli milijone let naravne selekcije in preživeli bi tudi, če bi bilo minus 30 stopinj Celzija. Na dlani pa je, da klimatske spremembe omogočajo povečanje števila generacij škodljivcev, in večje ko so populacije, večje težave imamo. Poglejmo denimo posevke ozimnih žit - februarja bi morala biti žita v mirovanju, ampak ko imamo 10 stopinj Celzija in več, se razmnožujejo glive in stopnja napada teh mikroorganizmov bo spomladi bistveno višja, kot je bilo to nekoč, ko je še obstajalo zimsko mirovanje. In ta pritisk bo vedno večji - bolj burni ko bodo vremenski pojavi, hujše zdravstvene težave bodo imele rastline, ker jih takšno dogajanje slabi."

Še preden spregovoriva o škodljivih organizmih - virusih, bakterijah, glivah, fitoplazmah, živalskih škodljivcih, plevelih -, že "udomačenih" in tistih, ki trkajo na naša vrata, o tveganih neumnostih, ki jih počnemo z vnašanjem rastlin od drugod, o novi evropski zakonodaji, ki poostruje pogoje mednarodne trgovine in prometa z rastlinskim materialom, o tem, koliko se je mogoče približati željam javnosti po občutnem zmanjšanju rabe pesticidov v kmetijstvu, naznanimo letošnje leto. Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila leto 2020 za mednarodno leto zdravja rastlin. Za našega sogovornika, profesorja in znanstvenika na področju varstva rastlin, ta razglasitev ni "pač še eno mednarodno leto nečesa".

image
Igor Napast Mario Lešnik: “Bakterija, za katero se močno bojimo, da bo iz Italije dospela k nam, je Xylella fastidiosa, ena najhujših bolezni lesnatih rastlin, ki nam lahko uniči sadovnjake, vinograde, oljčnike ...”

​Ne gre le za kmetijstvo, slika je širša

"Strokovnjaki za varstvo rastlin po vsem svetu ocenjujemo, da smo v težavah. Širjenje rastlinskih bolezni in škodljivcev eksponentno narašča; soočamo se z vplivom klimatskih sprememb, povečanjem mednarodne trgovine, hitro izgubo biološke raznovrstnosti, tudi z novimi potmi širjenja škodljivih organizmov, kot je e-trgovina.

image
Daniel Seßler

Kmetijci seveda najprej pomislijo na zagotavljanje prehranske varnosti, ampak slika je bistveno širša. Razmislimo o tem, da rastline zagotavljajo tudi bivanjske pogoje, energetske vire, da so mehanizem čiščenja voda, zraka. Da so zelo pomemben dejavnik mikroklime. V poletnem času imamo v mestnem okolju, kjer prevladujeta beton in asfalt, dnevne temperature okoli 40 stopinj Celzija in nočne okrog 30. A če je zdravstveno stanje rastlinja v urbanem okolju dobro in ga je veliko, potem blaži vremenske obremenitve, znižuje temperaturo, poveča vlago v zraku, prestreza škodljive trdne delce. Zdravstveno stanje rastlin ima nešteto učinkov na naše vsakdanje življenje, ne gre le za hrano in kmetijske rastline. Zaradi vpliva klimatskih sprememb se je zvišalo število dni, ko pihajo vetrovi s hitrostjo nad 50 km/h, tudi dni, ko pihajo s hitrostjo nad 100 km/h je vse več, kaže statistika. A če imamo v pokrajini zdravo rastlinstvo, protivetrne pasove, je gospodarska škoda občutno manjša. Tudi za blaženje neurij, neviht, poplav ... je izjemno pomembno zdravstveno stanje rastlinstva. Ravno včeraj sem se peljal skozi kidričevski gozd - veliko dreves je izruvanih s koreninami vred. Oslabela drevesa, ki imajo zdravstvene težave, veliko hitreje podležejo vetrnim obremenitvam, to vemo - in spet so tu škode: pretrgani električni vodi, zaprte ceste ... Trideset let je treba čakati, da si 'povrnete' veliko drevo, in če sesujete gozdni sistem, potrebujete dvajset let, da se spet vzpostavi. Ampak kolikšna pa je verjetnost, da v teh dvajsetih letih ne bo velikih problematičnih dogodkov? Suše, vetroloma, pozebe, žleda? Nekega dne rastline pod temi obremenitvami preprosto odpovedo."

image
Andrej Petelinšek Veter, žled, suša, pozeba, škodljivci - in gozdni ekosistem se sesuje.

Zato je treba vegetaciji pomagati, da ostane zdrava, pravi naš sogovornik, kar tudi pomeni, da v nekem gozdu ne morete sekati nespametno, da morate razmišljati o vlogi kapitalnih dreves, neznansko pomembnih, da varujejo tla pred erozijo. Ja, mogoče je za to drevo iztržiti 10 tisoč evrov, ampak mogoče se bo zaradi podrtja tam začel erozijski proces, ki bo odnesel k vragu pol hektarja gozda. Veliko več bo treba razmišljati v menedžmentu rastlinstva. Kje kosimo, kdaj kosimo, kaj delamo z brežinami vodotokov, kaj delamo ob rekah za protipoplavno varnost ...

"Poglejte primer na Dravskem in Ptujskem polju, kjer imamo ob Dravi varovalne gozdove. Ampak ko varovalni gozd ni v ustreznem stanju, voda ne more normalno čez njega in si najde pot 500 metrov desno, levo in pri tem odnaša zemljo. V eni sami noči ostaneš brez njive. Napačno vodeni menedžment rastlinstva lahko povzroči ogromne škode."

Deset tisoč ljudi, ki so pozorni na to, v kakšnem stanju so rastline v njihovem okolju, lahko naredi veliko več kot 28 fitosanitarnih inšpektorjev

​Kritična točka je spletna trgovina

Če bomo videli to širšo sliko izjemne pomembnosti vegetacije za kvaliteto življenja, se bomo morda tudi malo "poangležili" in se vprašali, kaj lahko vsak od nas naredi. Kajti 10 tisoč ljudi, ki je pozornih na to, v kakšnem stanju so rastline v njihovem okolju, lahko naredi veliko več kot 28 fitosanitarnih inšpektorjev, ki jih premore naša država, pravi Mario Lešnik.

"Anglija je tipična hortikulturna dežela, zaljubljena v vrtnarstvo, in pri njih je povsem običajno pravilo, da ljudje ustrezne službe takoj opozorijo na nenavadne bolezni in nove škodljivce rastlin. Takšne občutljivosti bi si želel tudi pri nas - da ljudje pokličejo na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali na pooblaščene strokovne inštitucije, kot so denimo kmetijske svetovalne službe, inšpekcija za okolje, fitosanitarna inšpekcija, kmetijsko-gozdarske zbornice, inštituti ... Če denimo nekega škodljivca odkrijemo pravočasno, obstaja možnost, da ga zatremo, še preden se razširi čez vso državo."

In dobro bi bilo, da bi ljudje v tem letu ozavestili, da je vnašanje semen, potaknjencev, sadik, plodov ... iz držav, v katere potujejo, izjemno tvegano početje, saj lahko z njimi vnesejo rastlinsko bolezen ali škodljivce, ki se razširijo v novem okolju. Primerov je kolikor hočete.

image
Arhiv Kis Koruzni hrošč je pripotoval z vojaškimi letali.

Kritična točka je spletna trgovina. Čeprav je že stara zakonodaja omejevala vnos živih organizmov, je bila evropska carinska mreža zelo prepustna. "Nova zakonodaja zaostruje pogoje e-trgovine, a je veliko vprašanje, ali bo kontrola nad spletnim naročanjem sploh mogoča. Ne le jaz, tudi nekaj inšpektorjev je izvedlo preizkus. Preko spleta smo naročili najrazličnejše rastlinske materiale - semena, sadike ... - iz Indije, Kitajske ... Vse je prispelo. Delali smo tudi tako, da smo ob obiskih držav po navadni pošti poslali na svoje naslove po pol kile semen denimo. Tudi te pošiljke so prišle neovirano do nas. Inšpektorji iščejo nelegalne ponudnike - javljajo se kot kupci, ampak že iz teh naših praktičnih preverjanj je jasno, da je nemogoče obvladovati spletno trgovino."

Naredil sem preizkus. Preko spleta sem naročil najrazličnejše rastlinske materiale iz Indije, Kitajske ... Vse je prispelo

In še vedno Slovenci predvsem ob obisku na drugih kontinentih zelo radi nabiramo semena tamkajšnjih okrasnih rastlin, radi zavijemo kak potaknjenec v vlažno krpo in ga posadimo doma - ker je največ vredno tisto, česar drugi nimajo. Ne pomislimo, da je takšno početje zelo tvegano, ker prinašamo škodljive organizme, za katere nimamo predstave, kaj lahko povzročijo v novem okolju, pravi Lešnik.

Bakterija, ki vliva strah

"Bakterija, za katero se neskončno bojimo, da bo iz Italije dospela k nam, je Xylella fastidiosa, ena najhujših bolezni lesnatih rastlin, ki nam lahko uniči sadovnjake, vinograde, oljčnike ... Nimamo fitofarmacevtskega sredstva, s katerim bi se lahko borili proti njej. Na okuženih rastlinah se pojavijo ožigi, nato sušenje listov in napredujoče odmiranje rastline. Zelo uspešno se širi z žuželčjimi prenašalci. Eden od dobrih gostiteljev te bakterije je tudi kavovec. Spomnim se, da so pred tremi leti v eni od trgovskih verig kar pri blagajni podarjali sadike kavovca, če si opravil dovolj velik nakup. Res lepa sobna rastlina z belimi cvetovi, ki dolgo cvetijo ... Nekaj časa zatem so strokovnjaki ugotovili, da tudi kavovec lahko gosti to bakterijo. In te rastline iz trgovin so bile uvožene iz Južne Amerike, kjer je domicil te nevarne bakterije. Se pravi, da bi lahko zaradi neke minorne sadike propadlo na tisoče hektarjev sadovnjakov in vinogradov. Da je stvar še bolj zapletena, poskrbi dejstvo, da so številni gostitelji te bakterije invazivni pleveli. Lahko torej skrbno pregledujemo sadovnjake in vinograde, če pa plevelom pustimo mirno pot, se bo v njih počasi razmnoževala in nekega dne eksplodirala. A dinamiki invazivnih plevelov je že nemogoče slediti.

image
Floradania Zaradi neke minorne sadike kavovca bi lahko propadlo na tisoče hektarjev sadovnjakov in vinogradov.

V novi evropski zakonodaji so novi spiski rastlin, ki so v presoji. Določene rastline je prepovedano uvažati v EU, dokler ne bo izvedena dokončna presoja, ali so varne."

​Status rastlin se lahko spreminja, pravi Mario Lešnik. Za kakšno se šele čez čas izkaže, da je gostitelj nekega škodljivega organizma s povsem drugega konca sveta in se tako znajde na seznamu prepovedanih. Sledi seveda pritoževanje gospodarstvenikov nad "birokratskimi" postopki.

Pridobimo vsaj nekaj let

Osnova varovanja zdravja rastlin je mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), ki predpisuje varovanje svetovnih rastlinskih virov pred škodo, ki jo povzročajo škodljivi organizmi - šteje 183 podpisnic, med katerimi je tudi Slovenija.

​Po novi zakonodaji, ki je začela veljati 1. januarja, fizične osebe v države članice EU ne smejo več vnašati rastlin ali rastlinskih izdelkov iz drugih delov sveta brez posebnega certifikata uprave za varnost hrane in rastlin iz države izvora. Pravilo velja za vse rastline, razen za banane, kokos, ananas in durian, ker to sadje za evropske rastline ne predstavlja zdravstvenega tveganja.

“Rastline nimajo potnih listov in ne upoštevajo zahtev za priseljevanje in prav zaradi tega je preventiva pred širjenjem takih organizmov mednarodni problem, ki zahteva sodelovanje vseh. V prihajajočem letu bo zato priložnost, da širša javnost bolje spozna, kako pomembno je, da z ohranjanjem zdravih rastlin pomagamo k zmanjševanju lakote, revščine, zaščiti okolja in povečevanju ekonomske razvitost.” (MKGP)

"Tropsko sadje v Evropi ne uspeva, trenutno ni znano, da bi bili na njem takšni organizmi, ki bi lahko škodili našim domačim rastlinam. Ampak to velja sedaj, že čez dve leti pa lahko denimo stroka ugotovi na ananasu prisotnost škodljivega organizma, ki utegne biti nevaren tudi v Evropi, in vse se spremeni.

In ko sem že pri ananasu - imamo tudi takšne zgodbe: v ananasu se pojavlja bakterija, ki je bila še pred desetimi leti definirana kot škodljiva izključno za rastline. Povzroča rdečenje notranjosti sadeža; govorimo o krvavem ananasu, seveda oboleli sadeži niso primerni za uživanje. Nove zdravstvene študije pa so pokazale, da je prav ta bakterija škodljiva tudi za človeka. Klimatske spremembe očitno povzročajo tudi to, da nekateri organizmi, ki so bili opredeljeni kot neškodljivi za človeka, postajajo zanj patogeni. In se znajdemo sredi političnega sprejemanja kompromisov med interesi gospodarstva in varovanjem zdravja ljudi, živali in rastlin."

Nad novo evropsko zakonodajo seveda niso navdušeni v podjetjih, ki v zapletenosti pridobivanja dokumentov, certifikatov, potnih listov za rastlinski material, s katerim trgujejo, vidijo oviro poslovanja.

image
Reuter
Virus ToBRFV - zelo verjetno je že v Sloveniji.
V Večeru smo že pisali o širjenju virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV), ki napade tudi rastline paprike, in o zaskrbljenosti držav, kjer je pridelava teh vrtnin velika gospodarska dejavnost - Francija, Italija, Španija.
Mario Lešnik: “Glede virusa paradižnika ToBRFV je tako, da nam je Italija zelo blizu. Italijani so ocenili, da je zadeva zelo nevarna in zato je virus pridobil karantenski status. Virus je v raznih razhudnikovkah in se lahko prenese tudi v okrasnih tobakih ali pa v jedilnih metlikah – na primer s kvinojo. Verjetno je po večjem delu Evrope že prisoten. Nekaj vzorcev paradižnikov s to simptomatiko so mi lani že dostavili in zelo verjetno je že v Sloveniji. Na nesrečo je virus tudi izredno dobro mehansko prenosljiv in ga prenašamo z vrtnimi orodji - noži in škarjami - in tudi z rokami. To je zelo neugodno, ker v kratkem času okužimo veliko rastlin. Ostane zelo dolgo živ v suhih rastlinskih ostankih in tudi na semenu. Žuželke po trenutni oceni niso faktor v prenosu. Virus se prenaša s semeni in kupovanjem semen po spletu je zelo verjetna pot vnosa tudi k nam. Ni dvoma, da bo s tem v prihodnosti veliko težav.”

"Slovenija je podpisnica mednarodne konvencije za varstvo rastlin in mora upoštevati predpisano zakonodajo. V podjetjih, ki trgujejo z rastlinami, večkrat slišiš, češ, zakaj toliko birokratskih ovir, ko pa bo neki škodljivec tako ali tako našel pot - z vetrom, vodo, prometom ... Velikokrat analiziramo, ali so ukrepi dovolj uspešni, da preprečijo pojav škodljivih organizmov. Odkrito povedano - posreči se nam kvečjemu zakasnitev prihoda teh organizmov za pet, deset let, nekega dne pa narava najde pot in zmaga. Zmaga pa z izdatno pomočjo ljudi, ki kršijo predpise in se požvižgajo na priporočila."

Velemesto, monokultura

Dovolj zgovoren je primer borove ogorčice, karantenskega škodljivca, ki povzroča poškodbe na borih, v manjši meri pa tudi na drugih iglavcih. Izvira iz Severne Amerike, od koder se je razširila v Mehiko, Kitajsko, Tajvan, Japonsko ..., leta 1999 pa so jo odkrili na Portugalskem na obmorskem boru.

"Na Portugalskem tačas propada na desettisoče hektarjev borovih gozdov, in če pride ogorčica v naš gozdni ekosistem, se nam piše enako. V gozdu pač ne moreš izvajati takšnega kemičnega varstva rastlin, kot ga lahko v sadovnjaku ali vinogradu. Ko se razširi, smo pravzaprav zelo nemočni.

Na Portugalskem tačas propada na desettisoče hektarjev borovih gozdov, in če pride borova ogorčica v naš gozdni ekosistem, se nam piše enako

Pomemben vir za vnos borove ogorčice je okrasno lubje. Poraba slednjega pa je pri nas nenormalno velika, ker se že na vseh zelenicah, kjer se delajo okrasne zasaditve, zastira z okrasnim lubjem. Portugalska ima sicer prepoved izvažanja lubja, ker bi lahko ogrozila druge evropske države, ampak saj vemo iz prakse, da nečedni posli nikoli ne zamrejo. Deklaracije je mogoče ponarediti in je tako na njih prikazano, kot da lubje prihaja iz druge države, denimo Španije, v resnici pa je iz Portugalske. In službe, ki so zadolžene za izvajanje karantene, so pod nenehnim pritiskov očitkov, da zavirajo trgovino."

Naravna katastrofa po imenu marmorirana smrdljivka
Nepovabljeni gost, ki ga nikakor nismo veseli, je marmorirana smrdljivka, tujerodna invazivna rastlinska stenica, ki povzroča veliko škodo na rastlinah tako v Evropi kot v ZDA. Pri nas so jo prvič našli pred tremi leti v Šempetru pri Novi Gorici, nedaleč od glavne prometne povezave z Italijo. Do konca leta 2017 je bila po poročanju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica vrsta najdena na več lokacijah na območju spodnje Vipavske doline. V letu 2018 se razširila na celotno območje Primorske, od Posočja do slovenske Istre ter vzhodno do Postojne. Širi se proti vzhodu, najdena je bila v Ljubljani, Brdu pri Lukovici ter na Otočcu na Dolenjskem. Več naključnih najdb je bilo tudi na Gorenjskem in Štajerskem. Napada več kot 300 različnih rastlin, od okrasnih do paradižnika in sadnega drevja. Vbode v plod in sesa rastlinske sokove; plodovi se ne razvijajo pravilno, zgrbančijo se, razbarvajo, na njih se pojavijo črne pike. Samica praviloma v povprečju izleže 500 jajčec enkrat letno, v ugodnih razmerah pa tudi štirikrat. V jeseni se odrasle smrdljivke rade skrijejo v človeška bivališča, v špranje in temne kote, kjer prezimijo, spomladi pa se začno razmnoževati.
“V treh, štirih letih bomo imeli z njo velike težave,” pravi Mario Lešnik. “Kjerkoli se je pojavila, so bile. Velik problem je v tem, da je prišla v evropsko okolje že odporna na vse mogoče insekticide. To pomeni, da fitofarmacevtska sredstva, ki jih imamo na voljo in s katerimi jo bomo poskušali zatreti, najverjetneje ne bodo delovala. K nam je prišla iz ZDA in tam sem se srečal s strokovnjaki, ki so opravljali raziskave, kako jo uničiti. Povedali so mi, da gre pri tem insektu za naravnost neverjetne ravni odpornosti na fitofarmacevtska sredstva - desetkrat lahko povečaš predpisani odmerek insekticida, pa še zmeraj preživi. V sadjarstvu in vrtnarstvu lahko pričakujemo velike škode - marmorirana smrdljivka gre na večino sadnih rastlin, na vrtnine, paradižnik, na sojo, na okrasne rastline, drevnine, gozdne rastline ... In zelo verjetno bomo imeli tri generacije letno.
Nekatere države so že prosile EU za pomoč; napad tega škodljivca obravnavajo kot naravno katastrofo, nekaj držav je celo zaprosilo za dovoljenje za uporabo nekaterih že prepovedanih pesticidov. Ker nič ni delovalo.”
Večina škodljivih insektov pride k nam iz Italije; usoden je tako imenovani peti koridor, evropska prometna pot, ki - tudi čez Slovenijo - teče od Lizbone do Kijeva. To je pot, ki jo uporabljajo tudi insekti, ki so dobri letalci. Kot slepi potniki v avtomobilih na tej cesti prepotujejo dolge razdalje.
In še daljše z letali. Koruzni hrošč, eden najpomembnejših škodljivcev v kmetijstvu, je bil v Evropi prvič ugotovljen leta 1992 v okolici beograjskega letališča Surčin; domnevajo, da je bil tja zanesen z letalom in se začel nezadržno širiti po Evropi. Drugo žarišče so leta 1998 ugotovili v bližini Natove vojaške baze v Avianu v Italiji. Vse kaže, da je z vojaškimi letali pripotoval naravnost iz “domače” Amerike.

V samo enem desetletju se v Sloveniji pojavi okoli petdeset novih škodljivih insektov, še veliko več pa novih virusnih in bakterijskih škodljivih organizmov, gliv in fitoplazem pa invazivnih plevelov. A ti nikoli niso deležni niti odstotka takšne pozornosti kot denimo aktualni koronavirus. Mehanizem razmaha pa je pravzaprav zelo podoben.

"Vzporednice so očitne. Število ljudi, ki živijo v mestih, je že preseglo število prebivalstva zunaj njih. V milijonskih mestih se denimo samo na podzemni železnici v enem dnevu srečuje na stotisoče ljudi, en sam bolnik na takšnem mestu lahko okuži tisoče in tisoče ljudi, kar je s stališča epidemiologije katastrofalno. S stališča narave so velemesta šibka točka civilizacije. Podobno je v monokulturah v poljedelstvu - tam, kjer imate sklenjeno površino 5000 hektarjev koruze, denimo, se lahko škodljiv organizem širi kot ogenj, ker ima idealne pogoje za prehajanje z gostitelja na gostitelja."

Majhne kmetije, značilne za naše okolje, so ekosistemska prednost, ker omogočajo biodiverziteto in s tem bariere za prehajanje škodljivih organizmov, pravi Mario Lešnik. Slabo pa je, da imamo toliko zapuščenih zemljišč, ki postanejo plen invazivnih rastlin in škodljivih organizmov. Invazivne rastline, škodljivci in bolezni so med seboj povezani.

Biotični pripravki niso povsem nedolžni

Pritisk novih bolezni in škodljivcev je vse večji, za zatiranje pa je na voljo vse manj dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Številni pesticidi, torej klasična kemijska sredstva, se umikajo s trga; evropsko prebivalstvo zahteva občutno zmanjšanje rabe FFS v kmetijstvu. Med potrošniki vlada romantična predstava, meni naš sogovornik, da lahko z ekološko pridelavo po starih tradicionalnih metodah pridelovanja zagotovimo dovolj poceni hrane.

A Lešnik hkrati dodaja, da v varstvo rastlin vstopa vse več alternativnih sredstev in metod za nekemično zatiranje škodljivih organizmov. Gre za pripravke, pravi naš sogovornik, ki so narejeni na podlagi bakterij, virusov, kvasovk, alg, rastlinskih izvlečkov, gre za vnos živih organizmov, ki so naravni sovražniki škodljivcev, za uporabo feromonov, za nameščanje mrež proti insektom ... A seveda je zgodba, da je mogoče brez kemije, z alternativnimi sredstvi pridelati dovolj zdrave hrane, prelepa, da bi šlo tako enostavno. Škodljivi organizmi razvijejo odpornost tudi na alternativna sredstva in žal imajo neželene učinke tudi na zdravje ljudi in okolja.

Velik problem je v tem, da je marmorirana smrdljivka prišla v evropsko okolje že odporna na vse mogoče insekticide

"Biotični pripravki niso povsem nedolžni. Ko z bakterijskim pripravkom denimo poškropimo solato, ne vemo, kateri presnovki se bodo oblikovali v bakterijah. Če so v ugodnem okolju, oblikujejo ene presnovke, če so v stresnem, se začnejo boriti in nekatere za obrambo proizvajajo antibiotike, o katerih ničesar ne vemo. Upamo le, da zdravju niso škodljivi, in podobno velja za pripravke iz gliv in kvasovk.

Zelo priljubljena so sredstva za krepitev rastlin z izvlečki morskih alg, njivske preslice, sojinega lecitina, huminskih kislin ... Spet si ne znamo predstavljati, kaj z rastlinami naredimo, ko jih krepimo, da bi same opravile s škodljivci. Skozi človeško zgodovino smo rastline selekcionirali, da smo iz njih izločali anti-nutritive, to so strupene snovi, s katerimi se rastline branijo pred poškodbami. Vemo, da je surov krompir strupen, tudi fižol - tako se branita. S selekcijo smo te toksične snovi zmanjševali, da bi bili plodovi varni in okusni. Zdaj pa krepimo rastlino in rečemo, naj se sama brani. Ja, brani se lahko tako, da bistveno poveča količino toksičnih snovi v sebi - a če odvrne ali ubije žuželko, je strup tudi zame. Zelo prostodušno uporabljamo te preparate, ne da bi se sploh zavedali, kaj vse bo začela rastlina proizvajati. V boju za obstanek organizmi izločajo toksine."

image
Arhiv Kis Koruzni hrošč je pripotoval z vojaškimi letali.

Bumerang harlekinske polonice

Popularno biotično varstvo je vnos naravnih sovražnikov iz drugih okolij za uničenje "domačih" škodljivcev. Da se lahko vrne kot bumerang, najlepše vidimo na primeru harlekinske polonice. Polonico so vnesli v ZDA kot plenilca rastlinskih uši v rastlinjakih, od tam pa se je razširila tudi v Evropo. Hroščki, pri katerih osnovna barva pokrovk sega od bledo rumenkaste do črne in število pik od nič do 21, so ena najbolj invazivnih in škodljivih žuželk, ki so osvojile Evropo.

"Žal se sedaj hranijo na sadju in grozdju, postale so nov škodljivec pri nas. Še slabše - če so na grozdju v času trgatve, je vino ne le ogabnega okusa, tudi zdravju škodljivo je." Polonice namreč izločajo smrdečo, rumeno hemolimfo, strupeno tekočino, s katero odvračajo plenilce in ki lahko povzroča alergije pri ljudeh. Še enkrat se je pokazalo, da ko hoče človek "urediti" naravo, se največkrat zgodi, da napravi kolosalni nered.

Na koncu se slabo obnesejo celo feromonske pasti, tisti rumeni lepljivi kartončki, ki jih ljudje obesijo na drevje, da bi privabili leteče škodljivce. "Naredili smo nekaj poskusov v naših nasadih, pa so se na kartončke nalepile siničke in poginile. Na njih so videle insekte in so jih hotele pojesti. Veliko ptic umre tudi zaradi mrež proti insektom nad nasadi, saj se ujamejo vanje in na njih obvisijo, dokler ne poginejo."

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku