Kako do kakovostnega paradižnikovega semena

Miša Pušenjak, 15.8.2019
Shutterstock

Plod, ki ste ga odbrali, naj bo popolnoma zdrav in popolnoma dozorel, skoraj mehak. Za lastno seme paradižnika morate imeti na vrtu posajeno sorto, ne hibrid.

Letošnje poletje je spet posebno. Prav zato v vrtnarstvu težko pišemo recepte, datume in navodila, saj je vsako leto malo drugače. Velja, da je skrb za zemljo največ, kar lahko naredimo, da se prilagodimo vremenskim razmeram. V zadnji letih se je v Sloveniji (spet) razširila želja po pridelavi lastnega semena. Ta prizadevanja globoko podpiram, a menim, da bi morali ljudje o tem vedeti veliko več kot zdaj. Prav tako je to težko dobro narediti v kombinaciji s pridelavo vrtnin za prehrano. In ne nazadnje, naša klima za ta namen ni ravno idealna. A seme paradižnika si dejansko lahko pridelamo sami.

Kaj smo posadili

Na tržišču semen in sadik danes najdemo veliko hibridnih sort. Z njimi ni prav nič narobe, čeprav vas skušajo nekateri vztrajno prepričati o tem. Upam, da ste si tudi na tem mestu to že prebrali. Res pa je, da semena hibridov nima smisla pobirati oziroma bo iz njega zraslo nekaj drugega, kot bi pričakovali. Gre za to, da je v semenu hibrida najpogosteje združena dednina dveh najpogosteje različnih staršev. V prvi generaciji (to je seme, ki ste ga kupili, in zato je označeno s F1) dobimo vedno to, za kar je bila sorta vzgojena. V drugi generaciji pa se dedne lastnosti razdelijo med potomce čisto po naključnem vzorcu. Zadnjih nekaj let opažam, da je eden izmed staršev pogosto češnjevec, verjetno zato, ker ima zelo močno gensko zasnovo za ustvarjanje grozdov. Zelo veliko rastlin iz semena hibridov ima v naslednjem letu drobne, češnjeve plodove. Torej, najprej je treba vedeti, kaj sploh razmnožujemo. Sorte pa s semenom razmnožujemo brez težav.

Razmnoževanje najlepših in najboljših

Vedno odberemo plodove najlepših, najbolj zdravih rastlin. Druga pomembna naloga je, da ves čas spremljate posevek. Zapomnite si, katere rastline so bile ves čas najbolj zdrave, močne, hitre in najlepše. Opazujte število plodov, potrebe po hranilih, vsekakor bodite pozorni na vse nenormalne lastnosti in barve, saj gre lahko za virusne okužbe, ki se prenašajo tudi s semenom. Taka rastlina ni primerna za razmnoževanje naprej. Ker je paradižnik v veliki meri samooprašen, to pomeni, da se oprašuje s cvetim prahom celo iz istega cveta, se lastnosti rastline zelo močno prenašajo naprej. Zagotovo si želite vsako leto odpornih, zdravih rastlin. Velik del teh lastnosti je deden, torej se prenaša preko potomcev (semena) naprej. Jaz bi za odbrane rastline skrbela morda še nekoliko bolj kot za preostali posevek. A v Sloveniji ljudje že tako pretirano skrb in energijo poklanjajo paradižniku, zato mogoče to opozorilo ni vedno nujno potrebno.

Drugi korak v pridelavi lastnega semena je vedno pozitivna odbira, razmnoževanje najlepših, najboljših osebkov. Na srečo pri paradižniku to še ne boli tako hudo kot pri nekaterih drugih vrtninah, saj je za povprečno družino običajno povsem dovolj, da poberemo seme enega plodu ali največ dveh.

Poberemo prve plodove

Ko smo odbrali rastline, ki imajo najboljše lastnosti, se lotimo pobiranja semena. Na teh rastlinah je treba seme hitro pobrati. Naj vas opozorim, to pa je včasih nekoliko težko, da za seme poberemo vedno prve plodove. Zakaj, me boste vprašali, saj komaj čakamo prvi domači pridelek. Razlogov je več. Prvi je ta, da z dosledno odbiro prvih podov lahko sčasoma pridete do nekoliko bolj zgodnje sorte. Tega vam sicer ne obljubljam zagotovo, a možnost je. Namreč, kdaj na rastlini dozori prvi plod, ni odvisno samo od genetike, ampak tudi od klimatskih razlogov, ravnanja s sadikami, časa sajenja ...

image
Miša Pušenjak Prvi dan po spravilu semena

Drugi razlog, ki pa je zelo pomemben za kvaliteto semena, je drugačen. Rastlina vedno vlaga veliko energije v seme. Te energije ima mlada rastlina, ki še nima plodov, veliko več kot kasneje, ko je plodov veliko. V začetku rasti je rastlina tudi bolj zdrava, vitalna. S tem si zagotovimo veliko večjo verjetnost, da se s semenom ne bo v naslednjo generacijo preneslo veliko bolezenskih povzročiteljev. Prvi plodovi so običajno veliko večji od zadnjih. To je zato, ker ima rastlina veliko hranil, moči, energije, in to se pozna pri kvaliteti semena. Seme kali hitreje, rastline so močnejše že od začetka, seme ima tudi daljšo življenjsko dobo.

Mlada rastlina je veliko bolj zdrava, saj je bolezni vedno več v času, ko je dan krajši, noči dolge, več vlage v zraku, rastline pa so že utrujene od poletnih nevšečnosti, manjka jim nekaterih hranil ... S semenom se prenaša večina bolezni, virusov in bakterij, ki kasneje ogrožajo življenje odraslih rastlin.

Izjema je le v takih letih, kakor je letošnje, ko so prvi plodovi poškodovani, spodaj črni in razpokani. To je posledica mraza v maju. Zato ti prvi plodovi nimajo najbolj kvalitetnega semena. A vsekakor vzemite plodove druge etaže, najlepše in najbolj debele.

Čeprav gre za samooprašno rastlino, kar pomeni, da bi lahko vzeli seme samo enega plodu, priporočam, da se vendarle vzame seme z vsaj dveh rastlin. Tako boste najprej razmnoževali genetsko nekoliko bolj pisan material (biotska pestrost v nekem smislu, čeprav ni). Plod, ki ste ga odbrali, naj bo popolnoma zdrav in popolnoma dozorel, skoraj mehak.

Potrebna je fermentacija

Doslej napisano vam je verjetno znano in logično. Zelo veliko pa vas ne ve, da je za dobro, dolgotrajno in uspešno hranjenje semena potrebna fermentacija. Z njo odstranimo sluz, ki se nabere okoli semena in ga ščiti pred zunanjimi težavami, a hkrati tudi zavira kaljenje in krajša življenjsko dobo semena.

image
Miša Pušenjak Ko se tekočina in gošča ločita, je čas za spiranje, fermentacija sluzi je končana.

Kaj je fermentacija? Beseda je komplicirana, ni pa nič hudega in zahtevnega. Ko plod odtrgate, ga stisnete v kozarec tako, da iztisnete vse meso, tekočino in tudi seme. Lupino že lahko zavržete. Stisnete vsak plod posebej v poseben kozarec. Ta naj bo prozoren, lahko je plastičen ali steklen, lahko uporabite tudi prozorne vrečke. Tak kozarec ali vrečko postavite nekam na sonce, na svetlo in predvsem na toplo. Označite, za katero sorto gre, če boste pobirali semena več sort. Naj vas ne moti, če se na vrhu te tekočine nabere plesen.

Po nekaj dnevih boste opazili, da se je vsebina v kozarcu ločila, na dnu se je nabrala gošča, na vrhu pa je tekočina. Kako dolgo bo to trajalo, je težko reči. Odvisno je od temperature, traja od tri do sedem dni.

Ko se to dogodi, je čas, da seme operete. Najprej odlijte zgornji, tekoči del. Nato dolijte vodo, malo zavrtite vse skupaj, da se seme loči od gošče, in tekočino spet odlijte. Nič hudega ni, če gre s tekočino tudi kakšna semenka. Ta je prazna, slabo kaljiva, najpogosteje brez kalčka, lahko je tudi bolna. To počnite tako dolgo, da je odlita voda skoraj čista. Na koncu vse skupaj precedite. Seme se ne bo več lepilo skupaj, kar je že prva prednost pred tistim, ki ga samo iztisnete iz plodu.

Za sušenje semena je najbolje uporabiti kavne filter vrečke. Kar nanje porazdelite seme in ga zelo dobro osušite. Ne pozabite ga spet označiti. Ko je vse skupaj res suho, seme shranite. Nekateri ga zavijejo kar v te vrečice in shranijo, drugi pa ga shranijo v novih vrečicah.

image
Miša Pušenjak Seme posušimo na filter papirju.

Najbolje je seme hraniti v papirju ali blagu, lahko je tudi v posodah, ki se vakuumsko zaprejo. Ni pa dobro hranjenje v plastičnih vrečicah. Zanimivo je hranjenje v kuvertah, posebno tistih, ki imajo okenca, da lahko seme občasno pregledate. Tako pridelano seme ohrani kaljivost izredno dolgo, tri leta povsem nespremenjeno, pet let odlično, do deset let pa ga brez težav še sejete.

Če se torej odločite, da boste pridelovali lastno seme, je paradižnik zagotovo zelo primeren za začetek. A osnova je, da imate na vrtu posajeno sorto, ne hibrid.

Anketa

Se boste udeležili katerega od SPREHODOV ZA SPOMIN, ki potekajo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni (21. 9.)?

Sudoku