Kaj vse gre lahko narobe pri paradižniku? Marsikaj!

Miša Pušenjak, 9.7.2020
Miša Pušenjak

S toplejšimi dnevi prihajajo tudi bolezni. Vsi se najbolj bojimo napada krompirjeve (paradižnikove) plesni, ki rastline uniči zelo hitro, praktično čez noč.

Letošnje vreme je res muhasto. Do zdaj večjih težav z boleznimi še ni bilo, saj je bilo celo prevlažno. A zdaj prihaja toplejše vreme, z njim pa tudi bolezni. Ker vem, da vse najbolj skrbi paradižnik, si bomo tokrat ogledali najpomembnejše težave pri tej vrtnini in kaj lahko naredimo, da se jim izognemo.

Še vedno velja, da je težave bolje preprečevati kakor zdraviti. S tem mislim, da je treba tudi paradižnik pridelovati v kolobarju, ki preprečuje bolezni, ki jih je letos veliko, to so talne glivice. Prav tako je pomembno gnojenje, saj preveč gnojenja poveča občutljivost rastlin. Torej še vedno velja, da uporabimo največ 1,5 l gnoja na kvadratni meter v rastlinjaku, na prostem morda 2 l/m2 ali 10-15 l/m2 domačega komposta. Če gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili, jih uporabimo toliko, kakor je napisano na navodilih, v rastlinjaku raje nekaj manj.

In zelo pomembna stvar - izbira sort, ki jih bomo pridelovali. Žal je najbolj priljubljena slovenska sorta, volovsko srce, tudi najbolj občutljiva. To ne pomeni, da je ne bomo več sadili. Sama bi jo, če bi jo imela rada. A posadila bi tudi nekaj hibridov. Ti bodo v slabih vremenskih razmerah vzdržali dalj časa. Tudi na tem mestu sem enkrat natančno opisala, kaj so hibridi, kaj so sorte. Mnogi namreč širijo neresnico o tem, da so hibridi nekaj nenaravnega. Pa ni res. Hibridi so nastali oziroma se njihovo seme vsako leto pridela na prav poseben način. Zato se bolezni, predvsem pa viroze, širijo s semenom le izjemoma.

A o izbiri sort moramo razmišljati spomladi, zdaj na vrtu je, kar je. Kaj torej lahko naredite zdaj?

Zalistniki jemljejo energijo

Če kdaj, je letos nujno odstranjevati zalistnike. Več razlogov je za to. Prvi je zagotovo ta, da zalistniki jemljejo hranila glavnemu poganjku in tudi plodovom na njem. Ker rastlina nima dovolj korenin, letos jih ima pa zaradi mraza še manj, ne more prehraniti toliko vrhov, listov in nazadnje tudi plodov. Tako bo rastlinam zmanjkalo energije, da bi se tudi sama borila proti boleznim. Po drugi strani pa več vrhov, ki so običajno tudi zvezani skupaj, vedno povzroča več vlage v samem grmu, rastlini, s tem pa idealne pogoje za razvoj bolezni. Vedite namreč, da brez dovolj dolgo omočenega lista razvoj glivic ni možen.

image
Miša Pušenjak Črna pegavost paradižnika je pogostejša, a manj uničujoča.

Zalistnike raje odrežite, kakor odtrgajte, da bo rana čim bolj gladka. To počnemo sredi dneva, ko je najbolj suho in vroče. Tako se rane hitro zasušijo in ne omogočajo več vdora glivic v rastline. Če nameravate rastline še varovati z naravnimi pripravki, to storite zvečer po tem opravilu.

Ko trgate zalistnike, pustite kakšen centimeter peclja, tako bodo novi rasli počasneje in tudi manj možnosti bo za okužbo glavnega stebla.

Hranila in voda

Tako kakor pri vseh živih bitjih je pravilna prehrana pomembna tudi za zdravje paradižnika. Vsa hranila, tudi mikrohranila so potrebna. A mogoče je treba največ pozornosti posvetiti kaliju in kalciju. Obe hranili imata pomembno vlogo pri odpornosti rastlin.

Kalcij je sestavni gradnik celičnih sten. Če so te močne, glivice težje prodrejo v celice, kradejo hranila in uničujejo tkiva rastlin. A v zadnjih letih vidim še večjo težavo v tem, da pogosto tudi zaradi preveč gnojenja prihaja do nesorazmerja med fosforjem in kalijem v tleh. Ker se večina pomena kalcija zaveda, gnojijo še s tem gnojilom na različne načine. Zato v vročem vremenu opazim veliko pomanjkanja kalija. Če vaši plodovi ne dozorijo, kot sami menite, v bistvu pa pri peclju otrdijo, se ne obarvajo rdeče, na prerezu pa najdemo bele delce, ki ostanejo trdi, gre za pomanjkanje kalija. Če je situacija še hujša, se začne rumenenje listov med listnimi žilami od konice lista proti peclju, kasneje tudi robovi porjavijo, počrnijo. To še dodatno prestraši vrtičkarje, ki začnejo pogosto nesmotrno uporabljati tudi kemična sredstva za varstvo rastlin.

image
Miša Pušenjak Redno odstranjujemo zalistnike.

Če ste prepoznali te znake, potem še zdaj, čeprav je to bolj smiselno narediti pred sajenjem, dodajte rastlinam tudi do 40 dkg/10 m2 kalijevega sulfata. Zakopljite ga v tla ob rastlinah, kolikor je to možno. Nato vsako leto ne glede na izbrano gnojilo dodajte še 20-30 dkg/10 m2 priporočenega gnojila.

Pri sprejemu hranil v rastlino igra veliko vlogo tudi voda. Zato mora biti namakanje paradižnika in vseh plodovk redno, enakomerno in dovolj obilno, da med posameznimi obroki vode ne zmanjka. Zastirka pa bo pripomogla, da bo voda enakomerneje porazdeljena po površini, posebno za tiste, ki ne morejo zalivati drugače, kakor z zalivalkami. Pomembno je tudi, da je zemlja pod zastirko hladna in imajo korenine ugodne pogoje za delovanje. Prav tako se prekrita zemlja zbija manj, ostaja zračna in rahla. Le v tem primeru pa korenine lahko sprejemajo hranila.

Bolezni paradižnika

Vsi se najbolj bojimo napada krompirjeve (paradižnikove) plesni. Ima več obrazov, med drugim takega, ki rastline uniči zelo hitro, praktično čez noč. Najpogosteje najprej posivijo oziroma počrnijo konice listov, pojavljajo se tudi rjava stebla. Zjutraj na spodnji strani vidimo rahel puh, žamet sivo-bele barve. Najprej sredi dneva, ko je najbolj suho in vroče, odstranimo napadene liste. Če je napadeno steblo, najprej preverite, kako globoko v steblo je glivica prodrla. Če je težava samo površinska, je možna rešitev. Po odstranitvi listov lahko uporabite žajbljev ali timijanov čaj, od kupljenih pripravkov pa bakrena listna gojila. Ponovite trikrat v tri- do petdnevnem presledku.

image
Miša Pušenjak Pomanjkanje kalija na prerezu paradižnika

Potem preidite na nekoliko bolj blage pripravke, kot so pripravek iz sode bikarbone, sama bi namesto vode uporabila mleko ali sirotko, čaj kamilic, timijana, rmanovih cvetov, pripravek iz listov bezga ali seveda čebulni pripravek. Tudi preslična brozga bo pomagala. Tretiranje bo potrebno vsaj enkrat na teden. Če so stebla prizadeta do te mere, da rešitev ni možna, je še vedno smiselno porezati steblo pod napadenim mestom in pustiti prvi zalistnik, da požene in prevzame glavno vlogo. Do jeseni boste pridelali še nekaj plodov. Drugače pa skušajte rjave dele na steblu nežno postrgati z ostrim nožem in ciljno poškropiti z bakrom ali sodo bikarbono.

Črna pegavost paradižnika je pogostejša kakor krompirjeva, saj se lahko širi tudi pri višjih temperaturah. Je zelo zoprna, a le redko tako močna, da povsem uniči rastline. Prepoznamo jo po okroglih pegah, ki so vedno obdane z rumeno okolico. Običajno v sivo-črnih krogih opazite več krogov, ni pa povsem nujno. Proti njej pomagajo enaki pripravki, kakor so opisani zgoraj za paradižnikovo plesen. Poleg njih dobite v trgovinah še ekološke pripravke, ki vsebujejo bakterijo Bacillus amyloliquefaciens, ki bo pomagal v začetku napada upočasniti razvoj bolezni.

Zalistnike raje odrežite

Žametna pegavost je bolezen rastlinjakov, ki niso dovolj prezračeni. Najprej se na listih na zgornji strani pojavijo rumene, skoraj okrogle pege. Na spodnji strani listov pa na teh pegah opazite žametno, zeleno-sivo prevleko. Ta bolezen nima možnosti, če je v rastlinjaku suho. Najpogosteje jo prežene že ventilator. Če ne boste dosegli bolj suhega zraka, ne kemični ne naravni pripravki bolezni ne morejo do živega. Če tla še niso zastrta, to naredite zdaj. Prekrita tla pomenijo tudi manj izhlapevanja vode iz zemlje, s tem pa tudi nekoliko bolj suh zrak. Vse liste do prvih zrelih ali pobranih plodov lahko odstranite. Odstranjujemo samo spodnje liste, ki so že opravili svojo funkcijo. Nahranili so zdaj že zrele plodove. Če še niste, odstranite tudi vse zalistnike, ki delajo gnečo in s tem vlago.

Med domačimi pripravki lahko uporabite žajbljev čaj, timijanov čaj, pripravek iz listov čebulnic (pora, čebule, česna, drobnjaka) ali bezgov pripravek. Za silo bo zadoščal tudi pripravek iz sode bikarbone. S pripravki škropimo, ne zalivamo. Vedno škropimo zvečer, po sončnem zahodu in pri temperaturah pod 30 stopinj. Med kupljenimi pripravki bo razmah bolezni zmanjšalo bakreno listno gnojilo. Po trikratnem tretiranju uporabite še pripravke, ki dvigujejo energijo rastlinam. Doma lahko naredite pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata, v trgovini pa dobite izvlečke aminokislin ali alg ali pa pripravke iz rastlinskih izvlečkov. A pri visoki zračni vlagi ne bo pomagalo nič.

Zdaj je res čas, ko je uporaba sredstev za krepitev rastlin potrebna in zaželena. Bodite pa pozorni, da jih ne uporabljate pretirano, da se držite odmerkov, in predvsem, da so rastline in zrak ohlajeni, ko jih nanašate na rastline.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku