Kaj ti pomaga klančina do vrat, če ne moreš iz stanovanja

Tanja Fajnik Milakovič, 26.6.2019
Igor Napast

Tudi ob morebitni spremembi stanovanjskega zakona bo očitno še vedno najhitrejša pot do dvigala, če bodo lastniki stanovanj solidarni in bodo njegovo vgradnjo pripravljeni financirati sami

Kako naporna je lahko vsakodnevna pot do stanovanja v tretjem nadstropju, dobro ve Mariborčan Drago Kavnik. Njegova žena je že več let na vozičku, dvigala v bloku pa ni. Pomaga si s stopniščnim vzpenjalnikom, ki ga je financiral s svojim denarjem, a kot pravi, takšno premagovanje stopnic do stanovanja ženi povzroča silne bolečine. Rešitev bi bila postavitev zunanjega dvigala, za katerega je že pred časom zbiral v bloku z 20 stanovanji soglasje. A se je zapletlo, česar ni pričakoval, tudi zato ne, ker je nad njim, v četrtem nadstropju, živela družina z otrokom s cerebralno paralizo, ki bi ji dvigalo prav tako olajšalo življenje v bloku. Pa tudi zato ne, ker večina lastnikov s tem ne bi imela stroškov, saj so si jih bili pripravljeni razdeliti štirje lastniki. Soglasje je sicer podpisalo 19 etažnih lastnikov od 20, a za gradbeno dovoljenje je to premalo, ker zakon zahteva 100-odstotno soglasje, torej vseh lastnikov. Družina nad njim je zaradi tega obupala, stanovanje prodala in se preselila v drugo najemniško stanovanje. Sam pa upa, da se bo zakon morda le spremenil in bodo dvigalo lahko vgradili. Ni se namreč tako enostavno preseliti drugam, selitev v novo okolje je za marsikoga stres, da stroškov in poti, ki jih marsikdo preprosto ne zmore, niti ne omenjamo.

Število štiri- in večetažnih stavb brez dvigal
1970 Ljubljana
808 Maribor
403 Celje
157 Ptuj
144 Murska Sobota
215 Velenje
219 Koper
218 Nova Gorica
368 Piran

V peto nadstropje jo nosijo reševalci

A to še zdaleč ni osamljen problem, saj je štiri- in večetažnih stavb brez dvigala v Sloveniji okoli enajst tisoč. Na podobne zaplete pri gradnji dvigala so naleteli tudi stanovalci starejšega bloka v Velenju. "V najvišjem nadstropju živi dializna bolnica. Vsak drugi dan, ko jo rešilec pripelje z dialize, je tako slabotna, da ne more po stopnicah v peto nadstropje. Reševalec zato pokliče in počaka kolega, da jo odneseta v stanovanje. Ker smo tudi že vsi ostali stanovalci bloka starejši od 60 let, smo začeli razmišljati, da bi bilo najbolje, da si uredimo dvigalo. Večina nas je s tem sicer soglašala, a po zakonu bi morali vsi, zato so naši načrti padli v vodo," pove Dušan Rožič iz Velenja.

image
Igor Napast

Zgradbe brez dvigal tako postajajo vse večji problem, s katerim se ne srečujejo samo invalidi in gibalno ovirani, ampak tudi starostniki in mlade družine. "Smešno je govoriti o neprilagojenih pločnikih za invalide in starostnike, ki več let sploh ne morejo iz svojega stanovanja, ker nimajo dvigala," opozarja Francka Četković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS). In dodaja: "Če bi v večnadstropne stavbe vgradili dvigala, bi bile tudi čakalne vrste v domovih za starejše veliko krajše, lažja pa bi bila tudi pomoč na domu, da o oteženi dolgotrajni oskrbi na domu niti ne govorimo." V sindikatu upokojencev zato podpirajo predlog državnega sveta, po katerem naj bi zmanjšali soglasje za izgradnjo dvigal s 100 odstotkov lastnikov na 50.

Obstoječa zakonodaja
Pristojni na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da je v skladu z obstoječo stanovanjsko zakonodajo zahtevano soglasje za vgradnjo dvigala v večstanovanjsko stavbo odvisno od tega, ali je za omenjeno vgradnjo dvigala potrebno gradbeno dovoljenje ali ne. Če je gradbeno dovoljenje potrebno oziroma če gre za poseg v nosilno konstrukcijo, je potrebno stoodstotno soglasje vseh lastnikov. Če gradbeno dovoljenje ni potrebno, gre za izboljšavo, za katero je potrebno soglasje več kot treh četrtin etažnih lastnikov po solastniških deležih. V obeh primerih se lahko etažni lastniki, če ne uspejo doseči zahtevanega soglasja, obrnejo na sodišče, ki o tem odloči v nepravdnem postopku. Pojasnili so še, da ni nikakršne zakonodajne ovire, da se sredstva rezervnega sklada ne bi smela uporabiti za vgradnjo dvigal.

Formula za reševanje problema dvigal?

"Nižanje soglasij za gradbene posege in izboljšave na večstanovanjskih stavbah, ki so povezani z odpravo arhitektonskih ovir in je zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje, bi pomenilo poseg v zasebno lastnino. Z vgradnjo novih naprav v stavbi, denimo dvigal, so namreč povezani tako stroški vgradnje, ki predstavljajo investicijo večje vrednosti (tam med 60 in 70 tisočaki, op. p.), kot tudi stroški samega obratovanja in vzdrževanja teh naprav, ki bremenijo vse etažne lastnike. Ravno tako ne gre zanemariti vprašanja umestitve naprave v stavbi, saj ta lahko predstavlja poseg v uživanje etažne lastnine (hrup, tresljaji). Primerjalno pravno gledano, tudi večina zahodnoevropskih držav uvršča vgradnjo dvigal v obstoječe stavbe med tako imenovane izboljšave (posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja), za katere je potrebno višje soglasje kot zgolj 50 odstotkov etažnih lastnikov," pojasnjujejo.

Pri vgradnji dvigala je treba namreč upoštevati, da je to načeloma skupni del in stroške obratovanja in vzdrževanja plačujejo vsi etažni lastniki. Lahko se sicer etažni lastniki dogovorijo s pogodbo o medsebojnih razmerjih, da je to posebni skupni del v lasti enega ali več posameznih etažnih lastnikov, ki vgradnjo dvigala ter stroške njegovega obratovanja in vzdrževanja v tem primeru tudi sami plačujejo.

Če bodo poslanci v državnem zboru, ko bodo razpravljali o pobudi državnega sveta, spremenili stanovanjski zakon, bosta očitno najhitrejša možnost za zgraditev dvigala v večetažnih stavbah brez dvigal solidarnost med lastniki in financiranje izgradnje iz lastnih žepov, meni Tomaž Kšela iz sindikata upokojencev. Vendar to po njegovem ne sme in ne more postati prevladujoča formula za reševanje problema dvigal v večetažnih zgradbah. Predstavlja lahko le najhitrejšo rešitev v zares nujnih primerih, je prepričan, dokler druge možnosti ni. Ne nazadnje gre za širši družbeni problem, saj je gradnjo takšnih stavb, ki danes postajajo neprimerne za življenje vseh, ne samo starostnikov, omogočala država.

11 tisoč štiri- in večetažnih stavb brez dvigala je v Sloveniji

Hrvati računali na evropski denar, a ne gre

Na Hrvaškem so upali, da bodo lahko dvigala vgrajevali v stavbe s pomočjo evropskih sredstev. Evropska komisija pa tega ne podpira, ker bi tako z javnimi sredstvi samo povečevali vrednost zasebnih nepremičnin. Končna posledica vlaganja javnih sredstev bi bila namreč višja cena kvadratnega metra zasebnih stanovanj, kar je še posebej problematično v državah, ki nimajo ustreznega davka na nepremičnine, zato vlaganja javnih sredstev v zasebne nepremičnine ne bi prispevalo niti k povečanju davčnih prilivov v proračun. Prav zaradi tega podobnega programa Evropska komisija doslej ni financirala v nobeni državi članici Evropske unije.

Bolj realno je pričakovati, kakor so navedli tudi na ministrstvu za okolje in prostor, da bo mogoče v naslednji evropski finančni perspektivi 2021-2027 iz sredstev Evropske unije sofinancirati celovito prenovo stavb, ki obsega tudi njihovo protipotresno ojačitev, v okviru celovite prenove pa tudi dograditev dvigala. Zato bi veljalo prizadevanja za sofinanciranje celovite prenove objektov iz evropskih sredstev podpreti in zahtevati, da mora v večetažnih stavbah nujno vključevati tudi vgradnjo dvigal.

Na Dunaju prenova mestnih stanovanj
Na Dunaju, ki je številnim mestom za vzor pri kvaliteti javnih storitev, ima mesto v upravljanju kar 220.000 stanovanj, ki jih oddaja za neprofitno najemnino. Ker ima gradnja socialnih stanovanj več kot 100-letno tradicijo, je veliko mestnih stanovanj starih, torej brez sodobne infrastrukture. Kot je povedal Christian Schantl iz mestnega podjetja Wien Wohnen, mesto Dunaj vse od leta 2004 neposredno ne gradi več lastnih stanovanj, saj so postopoma prešli na model subvencioniranja najemnin, se pa zato posvečajo obnavljanju lastnega fonda stanovanj in izboljševanju stanovanjskega standarda - na primer vgrajevanju dvigal in izboljševanju dostopnosti za gibalno ovirane ter energetski sanaciji starih stanovanj. S temi ukrepi mesto pripomore, da so lahko starejši čim dlje v lastnih stanovanjih, tako z vidika dostopnosti kot z vidika stroškov ogrevanja. (uč)

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku