Kaj storiti, ko vas zagrabi krč?

Urška Kereži, 5.3.2020
Shutterstock

Kar 95 odstotkov sicer povsem zdravih ljudi občasno preseneti neprijetno nenadno mišično krčenje, ki traja od nekaj sekund do nekaj minut. Vedno pa je zelo boleče, zato je dobro vedeti, kaj narediti.

Skeletne mišice, ki jih zavestno nadzorujemo, omogočajo gibanje in skrbijo za ohranjanje optimalne telesne drže, medtem ko nehoteno mišično krčenje imenujemo spazem, hujše oblike pa mišični krči. Ti lahko zajamejo katerokoli posamezno skeletno mišico, njen del ali celo manjšo skupino. Največkrat so vendarle na udaru mišice spodnjih udov, še posebno pogosto meč in stopal. Raziskave kažejo še, da krči nastanejo zaradi spontane nenormalne aktivnosti v živčnih končičih, kar pomeni, da vzrok torej ni v mišici sami, temveč v živčnih končičih, ki jo oživčujejo.

Vzroki

Krči lahko nastanejo zaradi različnih dejavnikov, a najpogosteje vendarle zaradi motenj ravnovesja soli in vode. Izzove jih večji telesni napor ali fizično zelo naporno delo, pri katerem se izdatneje potimo, ali kadar premalo pijemo. Občasno jih sproži tudi jemanje nekaterih zdravil, na primer diuretikov, kontracepcijskih tabletk in statinov. Na pojav te nevšečnosti vpliva tudi enostranska in hranilno revna prehrana, v kateri primanjkujejo predvsem kalcij in kalij ter vitamina B5 in E. Občasni so sicer zelo neprijetni, a načeloma nenevarni, ob pogostejših pa je prav, da obiščete zdravnika, da bo ugotovil vzrok težav.

Pri pojavu mišičnih krčev lahko gre tudi za pomanjkanje magnezija, ki izboljšuje izgorevanje v mitohondrijih celic in mora biti s kalcijem v razmerju 2:1. Če ga ni dovolj, je porušen mehanizem prehajanja snovi prek celične membrane, zato postanejo mišice vse bolj toge in so še bolj izpostavljene delovanju prostih radikalov, kar občutimo kot vse pogostejše krče.

image
Shutterstock
Vzroki za pojav krčnih žil
• Oteklost in občutek težkih nog,
• anatomske nepravilnosti stopal in povečana telesna teža ter s tem povezana obraba kolenskih sklepov,
• hormonske motnje ter jemanje določenih zdravil,
• motnje cirkulacije,
• bolezni arterij,
• dehidracija in neravnovesje elektrolitov,
• obrabne spremembe hrbtenice in vnetje živca nervus ishiadicusa,
• napake pri nadzoru mišičnega krčenja zaradi utrujenosti.

Kaj storiti?

Prvi znak je nenadna ostra bolečina, ki traja od nekaj sekund do nekaj minut. Prizadeto mesto v tistem trenutku otrdi, bolečina pa nas običajno ohromi in prisili v mirovanje. V trenutku, ko vas zagrabi krč, je najbolje, da začnete prizadeto mesto nežno masirati. Mišico poskušajte nežno raztegniti v nasprotni smeri krča, bolečino pa lahko poskusite omiliti tudi s hladnim obkladkom. Če krč kljub temu ne popusti, nadaljujte z raztegovanjem mišice.

V mečih ga boste najhitreje pregnali, če boste vstali in težo telesa prenesli na prizadeto nogo in jo rahlo pokrčili v kolenu, med spanjem pa lahko poskušate mišico sprostiti v ležečem položaju. To storite tako, da pokrčite stopalo in se primete za prste na njem. Stopalo nežno povlecite proti kolenu in medtem prizadeto mišico nežno masirajte. Ko krč mine, še nekaj časa mirujte, da se mišica dokončno sprosti.

Kdaj po zdravniško pomoč?
Zdravniške pomoči običajno ni treba poiskati. Posvetujte se le, če bolečina na prizadetem mestu ne izgine in morda potrebujete protibolečinska oziroma protivnetna zdravila.
V nekaterih primerih pa vendarle ne odlašajte:
• če imate občutek, da vas krč prijemlje v mišicah prsnega koša, saj je to lahko znak srčnega infarkta,
• če zaznavate otopelost v okončini oziroma se bolečina po njih širi navzdol,
• če so krči del vašega vsakdana,
• če se zaradi krčev zbujate ponoči in krči motijo vaš spanec.

Jih lahko preprečimo?

Krče, povezane z utrujenostjo mišic, običajno lahko preprečite z zmanjšanjem intenzivnosti vadbe. Če tega ne morete ali ne želite storiti, se predtem dobro in predvsem pravilno ogrejte, po zaključku pa raztegnite in pri spanju imejte noge približno 20 centimetrov višje od glave.

Kadar so krči posledica elektrolitskega neravnovesja, je v veliko pomoč ustrezna prehrana. Na jedilniku naj bodo banane, mleko, jogurti, listnata temno zelena zelenjava, izdelki iz posnetega mleka, polnozrnata žita, oreščki, semena, stročnice, fige, mandlji. Za boljšo absorpcijo pa poskrbijo beljakovine (rdeče in piščančje meso, ribe in jajca) ter hrana, bogata s fosforjem in cinkom ter vitamini B1, B6, C in D.

Mišični krči se lahko sprožijo tudi v zelo hladni vodi ter zaradi določenih obolenj, kot so na primer periferna arterijska bolezen, hormonske motnje, ledvična obolenja, obolenja ščitnice in multipla skleroza. Tudi če imamo noge dlje časa v neudobnem (ali čudnem) položaju, nas lahko zagrabi krč. Ne pozabite, da morate piti veliko vode, lahko tudi mineralne, predvsem pa uživajte čim več sadja in zelenjave, saj boste tako v telo vnesli veliko kalija. Strokovnjaki poleg tega priporočajo redno gibanje.

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku