Jürgen Klopp in kako so Angleži postali ponosni na Nemca

Borut Planinšič ml., 26.6.2020
Reuters

Klopp je po 3 desetletjih vrnil naslov angleškega prvaka v Liverpool, tako pa smo ga portretirali lani, ko so redsi postavil evropski prvaki ...

Sedem desetletij so se Angleži z brutalno satiro branili Nemcev. Potem pa je prišel Jürgen Klopp

Na steni stadiona, nad izhodom, ki nogometaše le še nekaj metrov loči od orgazmičnega pogleda na tribune, polne navijačev, je privit znak. Največji artefakt otoškega nogometa. Na njem piše: To je Anfield. Leta 1974 ga je dal postaviti Bill Shankly, trener, ki je nogometni klub Liverpool preobrazil v angleško, evropsko velesilo. Strateško ga je bilo treba postaviti. Za zadnji odmerek strahu pri tekmecih, ko že slišijo rjovenje publike. Za srečo redsov, ki s prsti podrsajo po znaku in na igrišče odletijo nepremagljivi.

image
Reuters

Potem pa so nogometaši Liverpoola napis naenkrat smeli le še opazovati. "Ne dotikajte se ga, dokler česa ne osvojite," jim je leta 2015 zaukazal novi trener. Tri leta so bila od zadnje trofeje na Anfieldu, od ne ravno najbolj cenjenega ligaškega pokala. Liverpoolske tradicije, ponosa, šampionskega značaja jih je na novo učil - Jürgen Klopp. Groza, saj je vendar prekleti ... Nemec. Z Angleži je pač tako, da jim sploh v nogometu še vedno na plan udari druga svetovna vojna, pred vsakim trkom z Nemčijo naslovnice otoških tabloidov polni brutalna satira z vsemi "helmami" vred. Pred Kloppom je premier liga imela le enega nemškega trenerja, leto prej je prišel Felix Magath in v londonskem Fulhamu ostal vsega 216 dni. Za Kloppa pa je bil znak To je Anfield še nekaj več: "Dotaknil sem se ga leta 2014 kot trener Borussie iz Dortmunda. In prijateljsko tekmo izgubil z 0:4." Kot da bi priklical prekletstvo. Vedno bolj boleče je postajalo, ko se je zdelo, da čez hodnike Anfielda zavijajo besede Shanklyja, take ikone rdečih, da so njegov pepel raztresli po igrišču: "Če si prvi, si prvak. Če si drugi, si ... ničla!"

image
Reuters

Van Basten in Osterc v enem

image
Reuters

Saj je Klopp bil faca. Dobrodušnež. Njegovi nekdanji nogometaši ga lahko za nasvet pokličejo kadarkoli, kot pokličejo Joseja Mourinha, ki si je nadel vzdevek Posebni, da si lahko Klopp reče Normalni. Toda pred štirimi leti je obljubil trofeje. Mediji so postajali kronisti njegovih izgovorov, kot je oni o izgubljeni tekmi zaradi otoškega vetra, ki da onemogoča njegovo "gegenpressing" filozofijo. Odvzem žoge kot ključni del napada. "Ko se nasprotnik še lovi in gleda naokoli, kam naj poda žogo, ki jo je ravnokar osvojil, je idealen moment, da udariš," Klopp razloži taktiko, ki jo je prinesel iz Nemčije. Jo izpopolnjeval že, ko je Mainz leta 2004 prvič popeljal v bundesligo. In ko je kot trener dortmundske Borussie domov hodil peš, da je lahko dlje razmišljal. Hja, takrat je še raje hodil sam.

image
EPA

Saj je po svoje hodil že prej. Kot nogometaš je opravljal izpite za trenerja. Ker mu je prvo iluzijo, da bo zdravnik, sesul učitelj, ki mu je v roke porinil test in se namrščil: "Bolje zate, da ti uspe v nogometu." Tudi upanje, da bo odličen nogometaš, je padlo: "Imel sem mentaliteto prve lige. Talent pa za peto ligo." No ja, tako hudo ni bilo. Kliknite na youtubu video Top 5 golov Jürgena Kloppa ... Hudiča, na eni tekmi je za Mainz zabil van bastna, repliko slovitega gola Marca van Bastna z Eura '88. Na drugi tekmi je dal osterca, kopijo zadetka, s katerim nas je Milan Osterc leta 2001 približal svetovnemu prvenstvu. A imel je nesrečo, da se je pri 19 letih na preizkušnji pri Eintrachtu iz Frankfurta pojavil ob Andreasu Möllerju, pozneje strašnem reprezentantu. In ugotovil: "Če je to, kar igra Möller, nogomet, potem jaz igram neko drugo igro." Kako se življenje zasuče ... Ko je že bil trener Borussie, s katero je naposled v letih 2011 in 2012 uničil Bayern, se je pred pokalno tekmo z Offenbachom znašel v položaju, da je lahko pohvalil tekmeca, kot ravnatelj pohvali šolarja. Ta šolar, ker je pri tretjeligašu začenjal novo kariero trenerja, je bil - Möller.

image
EPA

S kante se najbolje vidi moža

Niz razočaranj, ki jih je po Evropi in doma uprizarjal njegov predhodnik Brendan Rodgers, je bil potreben za klic iz Liverpoola. Kloppa je hitro zasvojila "Nikoli ne boš hodil sam" kultura. Od leta 1963 traja, ko je najboljšo priredbo komada You'll Never Walk Alone udarila liverpoolska skupina Gerry and The Pacemakers. Kdo drug bi imel prste vmes, da je postala klubska himna, kot Bill Shankly. Pevec skupine mu je poleti '63 predvajal še neizdan komad. Trener je obstal in Gerryju Marsdenu rekel: "Sine! Jaz sem vam dal nogometno moštvo. Vi ste nam dali himno." Pol stoletja pozneje je Liverpool spoznaval divje plešočega Nemca, ki gole slavi tako strastno, da si je ob igrišču že raztrgal mišico. Iskriv? Duhovit? Za vraga, ne le to, še zgodovino kluba in navijače "šteka". Pa še tega se zaveda, da je Liverpool klub in mesto delavskega razreda, kar je ne nazadnje Maribor, kjer je Klopp predlani zmagal s 7:0, skupaj z njegovo industrijo in muziko naredilo za jugoslovanski Liverpool. Tedaj je Angleže prešinilo: Nemec se nam spreminja v najbolj avtentično verzijo velikega Shanklyja. Nekaj je še manjkalo. Prevečkrat je bil zgolj drugi. A se je že moralo razplesti tako, da novodobni liverpoolski rokenrol ne more večno biti zgolj sanjarjenje, kaj bi lahko bilo. Za konec sezone, v kateri je mesto Beatlov po 29 letih čakanja spet za eno samo točko izgubilo naslov angleškega prvaka, je prišla prejšnja sobota. Vsega vajenim navijaškim veteranom Liverpoola se je zazdelo, da so se spet našli John, Paul, George in Ringo: Liverpool je šestič postal prvak Evrope.

V nedeljskem križarjenju po mestu, s pokalom na odprti strehi avtobusa, se je pojavila Kloppova žena. Ulla Sandrock je od leta 2005 živela nenavaden zakon socialne delavke, ki se je ob možu prekvalificirala v avtorico otroške literature. Saj veste, možje, zaljubljeni v nogomet, in njihove pravljice ... Med navijači, ki so se vzpenjali na semaforje in strehe avtomobilov, je splezala na kanto ob cesti. Vpričo 750 tisoč evforičnih Angležev se je nemški par našel s pogledom, skupaj dvignil roke v znak zmagoslavja. Pri 51 letih je mož iz vasi Glatten pri Stuttgartu postal del redsov, ki se spet smejo dotakniti znaka To je Anfield. In Billu Shanklyju, ki je nekoč rekel, da hoče "sestaviti tako moštvo, da bodo morali poslati nogometaše s prekletega Marsa, da ga kdo premaga", nekaj časa ne bo treba robantiti dol iz rdečih nebes. Četudi je zdaj ponosen na ... Nemca.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku