Jedi na žlico: Iz enega lonca nahranimo družino

Urška Kereži, 11.3.2020
Shutterstock

Hrana na žlico je dokazano bolj zdrava - manj obremenjuje želodec, poleg tega nas tudi hitro pogreje, nasiti, odžeja. In ni le kosilo, je tudi odlična malica.

Pozimi je zmeraj dobro jesti kuhano, saj ne ogrejemo le telesa temveč tudi duha. In jedi na žlico imajo tako ali tako posebno mesto v kuhinji, ne nazadnje se vsako boljše kosilo začne z juho. So krepčilne, ekonomične, preproste za pripravo, lahko jih zamrznemo, pogrevamo in hitro serviramo. Ko je zunaj hladno, nam ponudijo težje dostopne vitamine, običajno pa prihranijo tudi čas pri nakupovanju in velikokrat še kak evro, saj so sestavine cenovno precej ugodne. Še najboljše pa je, da dlje ko jih pogrevaš, okusnejše so, ter so hkrati čudovita rešitev, kadar ne vemo, kaj bi skuhali - vzameš lonec, naliješ vodo, pristaviš in odpreš hladilnik. No, ni čisto tako, premišljen vrstni red, izbrane sestavine in vnaprej določena gostota na koncu vendarle pomenijo ključno razliko med gurmansko pojedino in packarijo v lončku. Bo žlica stala pokonci ali se bodo okrog nje ovijali tanki rezanci, pa so tudi malenkosti, okoli katerih se krešejo okusi.

Idealen obrok

Z enolončnicami imamo v mislih določeno vrsto goste juhe, sestavljeno iz kombinacije čvrstih, manjših kosov živil, ki se kuhajo v tekočini, večinoma vodi, lahko tudi v jušnih osnovah, vinu, celo pivu. Kuhamo jih do stopnje, ko se tekočina zgosti in postane podobna omaki. Jedi v enem loncu ob zdravi pripravi združijo še skrbno izbrana živila, zato pravzaprav ne preseneča, da je njihov seznam v vseh kuhinjah sveta skorajda neskončen, in prav je, da damo temu načinu toplotne obdelave hrane spet njegovo mesto. Prav tako ima številne prednosti. Pri skrbni izbiri vsebujejo zelenjavo, meso, ribe, morske sadeže ali rastlinske beljakovine, različne vrste žit (ješprenj, piro, ajdo, kvinojo in druge) oziroma žitnih izdelkov ali krompir ter tako v bistvu sledijo zlatemu pravilu uravnoteženih obrokov. Ne smemo pozabiti niti na začimbe, ki jim dajo piko na i. Z njihovo dobro izbiro in zelišči lahko namreč zmanjšamo količino dodane soli, kar je še kako pomembno, če nas muči visok pritisk. In če jim dodamo še kos polnovrednega kruha, dobimo celovito kosilo, pripravljeno tudi vnaprej. To je posebej praktično ob delavnikih, ko družinski člani navadno domov prihajajo ob različnih urah. Ker jih lahko pogrevamo, so drugi dan še boljše. S pripravo jedi v enem loncu varčujemo tudi z energijo in ponudimo jih v posodi, v kateri se kuhajo.

image
Shutterstock

Pravilna priprava

Dobra piščančja juha denimo je odličen naravni način za ohranjanje učinkovitega imunskega sistema. Bogata je z glutaminom, aminokislino, ki krepi imunski sistem. Že od nekdaj velja za dobro krepčilo oslabelih in bolnih ter je še danes številka ena v boju proti prehladu. Kokošje meso namreč vsebuje cistein, ki deluje proti vnetju dihal in ima hkrati visoko vsebnost cinka, ki dokazano zmanjšuje trajanje ter intenzivnost prehladnih obolenj. Ravno tako so odlična izbira zelenjavne ali mesno zelenjavne enolončnice, ki veljajo za preprosto jed, neke vrste gosto in hranljivo juho, z idealno kombinacijo ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov, rudnin.

Da bi ohranili čim več hranilnih snovi, pa upoštevajmo nekaj preprostih priporočil: v pokriti posodi kuhajmo počasi, najbolje pri nižjih temperaturah in brez vrenja, pokrovko pa odkrivajmo redko ali sploh ne. Najboljše so, ko jih kuhamo več ur, da se sestavine dobro premešajo in okusi prepletejo. Kar je posebej primerno za porabo manj mehkih delov mesa, ki z dolgotrajno toplotno obdelavo spustijo sokove in se maksimalno zmehčajo, bolj mastni deli pa se bodo ob kuhanju razpustili in naredili enolončnico sočnejšo.

Še nekaj nasvetov

A hkrati je zelo pomembno, da živil nikoli ne razkuhamo, predvsem zelenjave. Pravilno skuhana ostane nekoliko "al dente" in lepe, mamljive barve, zato vse, ki se hitro skuhajo, dodamo šele proti koncu. Enako kuhinjsko sol, da ohranimo jod. Mešane sestavine jedem navadno že same dajo bogat okus, ki ga po želji lahko okrepimo s kisom, kislo smetano, vinom, paradižnikom. Če je enolončnica preredka, jo zgostimo z moko, drobtinami ali redukcijo (vretjem na visoki temperaturi, da odvečna voda hitro izpari, a se vitamini ter minerali ne uničijo). Mesna enolončnica se lepo zgosti tudi, če meso prej povaljamo v moki, in zelenjavni na koncu dodamo kroglico masla, v katerega smo utrli moko - francoska kuhinja to poimenuje beurre manié. Nekateri zgoščujejo tudi s koruznim škrobom, vegani navadno z laneno ali marantino moko, ki jo pridobivajo iz korenin rastline Maranta arundinacea.

Zakaj v jedilnik torej ne bi vključili čudovite tradicionalne enolončnice? Nekatere bo sicer treba posodobiti z izbiro manj mastnega mesa ali z dodajanjem zdravih maščob namesto svinjske masti oziroma jim dodati nekoliko več zelenjave, a vendarle bomo ohranili izročilo in obenem poskrbeli za zdravje. Lahko pa tudi pokukamo v lonce pri sosedih - mediteranska kuhinja ponuja izjemno okusne in zdrave jedi na žlico in z odličnimi recepti se hvalijo kuhinje daljnih držav. Bodimo zvedavi in kuhajmo z domišljijo mesne in brezmesne različice.

Anketa

Ali se poleti držite posebne diete?

Sudoku