Jasno z Andrejem: Megla naša vsakdanja

Andrej Velkavrh, meteorolog, 14.9.2019
Sašo Bizjak

"Žal se megla zlorablja tudi za označevanje nečednih poslov, dvoumnih misli in podobno, za kar pa ni čisto nič kriva," razmišlja Arsov meteorolog Andrej Velkavrh.

Megla postaja stalnica naših juter. Naših? No, če bi prešteli vse nas, ki živimo po kotlinah in nižinah, bi verjetno prejšnji stavek kar držal. Je pa seveda kar precej krajev po Sloveniji, kjer so presenečeni, če zjutraj ne vidijo več kot kilometer daleč. To je namreč meteorološka definicija za meglo. In tu morda tudi nekaj nesporazumov, ko eni in drugi govorimo o megli. Na Krasu, na primer, rečejo že, da je zunaj megla, ko se vidi čisto solidno za povprečnega Ljubljančana, če smo mi, verjetno nekako splošno priznano, tisti, ki vemo, kakšna je poštena megla. A vendar dobro premislite: če vidimo okoli kilometer daleč, je to sicer ponavadi siv dan, prav nič pa nas ne ovira pri vsakdanjih opravkih, kot je vožnja ali kakšno delo. Seveda ne moremo leteti z letalom, a to
image
”Žal se megla zlorablja tudi za označevanje nečednih poslov, dvoumnih misli in podobno, za kar pa ni čisto nič kriva.”

Skratka, vsaj jaz ne vidim posebne razlike, če se vidi kilometer ali pa, namesto tega, dva v horizontalni smeri. Vreme je običajno podobno neprivlačno na pogled. Pa tudi če je, recimo, vidnost kakih 800 metrov, ko bi meteorologi s pravico rekli, da je megla, ni dosti drugače. Megle se večinoma začnemo zavedati, ko so objekti slabše vidni tam pod 500 metri razdalje, kar je več, je skoraj že dobro. Seveda pa se strinjam, da je dosti lepše, če nas zjutraj prebudi sonce namesto sivine, pa naj bo ta tako gosta, da ne vidimo 100 metrov pred nosom - ali pa je vidljivost ravno še na meji meteorološkega merila za meglo.

A megla ni samo nadlega in vzrok za nejevoljno vzdihovanje, češ, kako turobno je zunaj, ali pa vzrok za depresivno počutje (ki ga, roko na srce, dostikrat sprožijo drugi dejavniki, ki jih radi potlačimo, ker se je dosti priročneje izgovarjati na vreme). Ponekod je vir predragocene vlage, na primer. V nekaterih puščavah živali ali pa tudi rastline, ki so oblikovane po neverjetni domišljiji, z raznimi izrastki dobesedno lovijo majcene lebdeče vodne kapljice megle - in s to vodo potem preživijo. Včasih megla varuje pred mrazom, tudi pri nas. V megli se namreč ozračje skoraj neha ohlajati. Spomnite se pozebe pred tremi leti. Takrat je v večjem delu Slovenije sadno drevje spomladi pozeblo. Le na Primorskem, kjer je pihala burja, in pa v krajih, kjer je ponoči nastala megla, pozebe ni bilo. Je bilo pa že bolje potrpeti tistih nekaj ur "vremenske depre" in se čez leto sladkati z zrelimi sadeži, se mi zdi!

Žal se megla zlorablja tudi za označevanje nečednih poslov, dvoumnih misli in podobno, za kar pa ni čisto nič kriva. Ampak tudi prispodobe so bogastvo jezika, mar ne?

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku