Jaka Blažič z Lionelom Messijem na letalo, toda ne na večerjo

Zoran Mijatovič, 11.8.2019
Robert Balen

S slovenskim reprezentantom o prihodu v Cedevito Olimpijo, Barceloni, evroligi, reprezentančnih akcijah, šampionskem Eurobasketu in Luki Dončiću

Je sin nekdanjega direktorja alpskih disciplin na smučarski zvezi Dušana Blažiča in brat odbojkarske reprezentantke Pie. A za njegovo športno pot sta zaslužna dedek, ki mu je postavil koš pred hišo, in mama, ki ga je pri devetih letih vpisala h košarki. Ta je v srcu Blejca hitro premagala hokej, preko Triglava in Slovana pa je Jaka Blažič pri 21-ih prišel v evroligaško Olimpijo, kjer je pustil močan pečat in postal stalni reprezentant. Po šestih letih tujine se je zdaj izkušeni zmaj vrnil v staro gnezdo, da nekdanje moštvo spet popelje na pota stare slave.

Jaka, nazadnje ste v Olimpiji igrali leta 2013, ko ste pustili močan vtis. Kako se je po šestih letih vrniti v Stožice?

"Občutki so lepi. Vesel sem, da sem del tega novega projekta. Startamo od začetka in verjamem, da lahko iz tega nastane ena lepa, dobra zgodba."

"Zakaj bi šel na Tenerife ali v Andoro, če lahko igram v Ljubljani na istem nivoju?"

Kaj je presodilo pri vrnitvi v domovino? Morda družinsko življenje?

"Niti ne. Ko je Olimpija naznanila združitev s Cedevito, tam maja, konec aprila, sem se začel zanimati za to. Tudi svojemu agentu sem rekel, naj vpraša, kakšna je situacija. Potem sva bila v kontaktu s Sanijem Bečirovićem, ki se je zelo zavzel, da pridem v Ljubljano. O tem niti nisem dolgo razmišljal. Hitro smo se dogovorili. Sredi julija je bila zgodba že praktično zaključena."

Ste bili že takrat v navezi s klubskim in reprezentančnim soigralcem Edom Murićem?

"Ne, ne. Z Edom sva se začela pogovarjati o Olimpiji po njegovem podpisu, ko so prišle ven govorice, da je možnost, da pridem v Ljubljano. Prej pa ne."

image
Robert Balen Ko je slišal za novi projekt v Ljubljani, se je kar sam pozanimal o možnosti prihoda.

V igri je bilo še nekaj reprezentančnih imen. Ste se med seboj pogovarjali o morebitnem prihodu?

"Smo se, ja. Vsak je imel svoje mnenje o tem. Na koncu smo tu pristali jaz, Murić in Saša Zagorac. Upam, da bo v prihodnje še več reprezentantov, da ne bomo ostali sami."

Na prvi pogled se zdi, da prihod iz Barcelone v Olimpijo pomeni korak nazaj ...

"Veliko ljudi tako pravi, ja, a jaz to vidim kot nov izziv. Zakaj bi šel igrat denimo na Tenerife ali v Andoro, če lahko igram v Ljubljani na istem nivoju? S tem mislim na evropski pokal in ABA-ligo, ki je po moje najmočnejša v zadnjih letih. Tekmovanje bo na visokem nivoju. Olimpija je sestavila močno ekipo. Če pogledamo seznam imen, mislim, da smo konkurenčni vsem. V ABA-ligi morda izstopa Zvezda, ki je evroligaš, zato gre za malo močnejšo ekipo. Sicer pa bo prisotne veliko tekmovalnosti."

image
Robert Balen Nove Olimpije nihče ne bo jemal z levo roko, je prepričan Gorenjec. 

Če ostaneva za trenutek pri Barceloni, kaj je bilo za vas najbolj fascinantno, ko ste zaigrali za tega evropskega velikana? Kaj je drugače kot pri nas?

"Zelo me je impresioniral njihov trening center, kjer so tudi nogometaši. Tam imaš na voljo prav vse, kar potrebuješ, se pravi igrišča, fitnes, kliniko za zdravljenje poškodb, restavracijo ... Celoten kompleks. Vse je urejeno. Vidi se, da je to res organiziran klub za vse od nogometašev, ki so na vrhu neke hierarhije, pa navzdol. Za samo organizacijo oziroma ustroj kluba pa ne morem reči, da je kaj drugačen kot v Baskonii, Andori ali navsezadnje pri Olimpiji. Vse te ekipe so na nivoju, vseeno pa ima Barcelona nekaj več."

Ste imeli kakšen stik s famoznim Lionelom Messijem?

"Videl sem ga samo enkrat. Imeli smo skupni čarter iz Madrida, ko smo igrali proti Realu. Nismo pa imeli skupnih večerij ali česa podobnega, kot jih imajo v Realu."

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Večera.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku