(INTERVJU) Tim Mastnak: Drugim nočem vlivati samozavesti niti na treningu

Uroš Gramc, 7.11.2019
Osebni Arhiv

Naš (novi) najboljši deskar na snegu se spogleduje z najvišjimi cilji, toda o velikem kristalnem globusu noče govoriti na glas

Med domom v Celju in avstrijskimi ledeniki je ta čas razpet Tim Mastnak, najboljši veleslalomist na deski na svetu v prejšnji sezoni. Saj kdo je že pozabil na 28-letnika, svetovnega podprvaka, tako oddaljene so že njihove zadnje, zgodnjespomladanske tekme. Vmes je bilo dolgo in pestro poletje, tako dolgo, da ga je že pošteno mikala vrnitev na sneg. "Saj me je že prej grabilo, ampak ko prideš na sneg, te do konca zagrabi. Užitek se je bilo vrniti nanj. Za to sem poleti treniral, da dam vso kondicijo in moč na desko," je povedal najboljši slovenski deskar, ki je prehitel izkušena Žana Koširja in Roka Marguča.

Ste dobro opravili z dosedanjimi snežnimi treningi?

"Najprej sem bil na Stelviu s Poljaki, ki sem se jim priključil povsem naključno. Bili smo na istem hribu in so vprašali, ali se združimo, da si ne bi postavljali dveh prog. Tudi meni je bilo lažje predvsem logistično. Imajo dobro ekipo, dobil sem dober trening, čeprav niso velesila, to moramo priznati, a slabi tudi ne. Njihov Oskar Kwiatkowski se prebija, bil je drugi, ko sem prvič zmagal. Nato sem bil še dvakrat v Kaunertalu. Treniral sem s slovensko reprezentanco, v petek s švicarsko ekipo, en termin pa sem bil sam na Mölltalu. Kar je bilo tudi čisto okej, malo miru včasih pride prav. A razmere niso bile takšne, kot bi si želeli, oktober nam zimskim športnikom ni šel na roko. Ampak nič zato, upamo, da bo zdaj bolj zimsko vzdušje. Smo pa iz tega potegnili maksimum."

image
Osebni Arhiv Celjan, svetovni podprvak, je iskana roba, celo jesen se skriva po evropskih ledenikih.

Predvsem deskarji in smučarji, skakalci in biatlonci od športnikov najbolj občutite težave zaradi globalnega segrevanja.

"Vsako leto je manj snega, letos smo to še posebej občutili. Ledeniki so ubogi, pod 3000 metri je zelo slabo, še umetno zasneževanje jim ni prišlo prav, ker so bile temperature previsoke. Edino na Stelviu, ki je nad to mejo, je bilo odlično."

Imate v tem času primerjave s tekmeci, vam je to že pomembno?

"Ne, v tej fazi jih še nisem iskal. Predvsem mi je važno, da pridem na želeni nivo. Primerjava pride na vrsto konec novembra, ko se bom priključil kakšni ekipi. Ampak vem, da za ta čas dobro vozim. Ne potrebujem drugih potrditev."

Ste kot član svetovne špice deležni ponudb tekmecev za skupni trening, da bi iz vas izvlekli kakšno skrivnost za uspeh?

"Normalno. Zdaj je tega precej več kot v preteklosti. Švicarji so me vabili na Švedsko, Poljaki na Finsko … Želijo me zraven, ampak v divjanju z enega treninga na drugega se lahko hitro izgubiš. Se kar malo nazaj držim, imam rad svoj mir in da z očetom (ki je njegov trener, op. p.) poiščeva, kje je v danem trenutku najboljše."

Ali na treningih kaj skrivate?

"Niti ne. Če pridem na trening, želim pokazati, kar znam, ne dajem drugim samozavesti. Zato skrivanja ni. Tudi sicer ga ni veliko, da bi na primer kje drugje treniral, saj ni časa."

Imate v primerjavi z drugimi reprezentancami enakovredne pogoje za odlično delo ali kaj pogrešate?

"Slovenska reprezentanca je poglavje zase, ne moremo se primerjati z velikimi, kot so italijanska, avstrijska, ruska. Imamo drugačen sistem, vsak naš posameznik je svoja ekipa, vsak dela, kar misli, da je zanj najboljše. Glede na vse smo zelo uspešni, vsi se čudijo, kako nam uspeva, zato tega nima smisla razbijati. Bi si pa želeli kaj več. Z očetom sva sama, sama iščeva najboljše pogoje. Včasih bi kdo prišel prav, fizioterapevt, serviser, kdorkoli. Ampak na koncu koncev bi nam to zmanjšalo proračun za priprave in spet ne bi bilo v redu. To je začarani krog in moramo biti kar zadovoljni s tem, kar imamo."

"Slovenska reprezentanca je poglavje zase, vsi se čudijo, kako nam uspeva, zato sistema nima smisla razbijati"

Sezone so pri vas krajše od štirih mesecev, pripravljalna obdobja dolga. Prek družbenih omrežij je opaziti, da je kar precej uživancije - kajtanje, kolesarjenje, vožnja z motorjem …

"(Smeh.) Imam veliko hobijev, ki mi pomagajo pri fizični pripravi. Ampak na to še vedno gledam kot na zabavo, glavni del treningov je v fitnesu, na atletskem stadionu Kladivarja, imam tudi svojega kondicijskega trenerja Gregorja Marguča."

Koliko je poleti časa za hobije in koliko resnega treninga?

"Od začetka maja do sredine junija je le resni trening, mogoče se najde le kak umirjen konec tedna. Drugače je pa to težko delo, no, naporno, težko mi ni, ker to rad počnem. Imam tri tedne dopusta, kar izkoristim, da pobegnem tja, kjer so dobre razmere za kajtanje. Na tak način se spočijeta glava in telo, vrnem se pripravljen za ponovno delo."

image
EPA
Letos poleti verjetno ni bilo težav z motivacijo, ker je za vami najuspešnejša sezona?

"Težav z motivacijo še ne poznam. Ne vem, kako bi se s tem soočil, ampak bomo že sproti reševali. Za zdaj sem zelo motiviran, komaj čakam, da se sezona začne. Vem, da startamo z nule, da mi lanska ne bo nič koristila, da ni garancije, da bom spet dober. Mi je pa v glavi lažje, vem, kaj moram narediti do prvih tekem."

Zdaj ste verjetno že predelali vse največje uspehe: srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu, veleslalomski zmagi v svetovnem pokalu, mali kristalni globus in srebro v boju za velikega. Kaj vam največ pomeni?

"Gledal sem predvsem svoje vožnje, le to je pomembno za naprej. Medalje in globus ne pomenijo veliko, če vožnje ne bodo na visokem nivoju. To moram ponoviti in izboljšati nianse, da grem še korak višje."

Kje imate rezerve?

"Prostora je še ogromno in to me veseli. Niti približno še nisem na točki, ko ne bi več vedel, kaj bi še naredil, sploh v slalomu. Lahko grem pozitivno in samozavestno v sezono."

Katerega uspeha se najraje spominjate?

"Srebro na svetovnem prvenstvu je bilo zagotovo vrhunec sezone. V javnosti je bila kolajna največ cenjena, naziv svetovni podprvak ti ostane do konca življenja. Mi pa zelo veliko pomeni globus, ker je skupek fenomenalne sezone. Zmaga na Kitajskem, na prizorišču naslednjih olimpijskih iger, ima posebno težo, ker sem vse tekmece premagal na počasnejši progi. Takšne tekme so posebne, ker so vsi dodatno motivirani. Vsak se želi čim boljše spoprijateljiti s progo in vesel sem, da mi je uspelo najbolje."

Je pri vas kaj novosti glede opreme? Letos ne bo večjega tekmovanja, malo več lahko eksperimentirate.

"Vsako sezono analiziram in kaj postorim. Sigi Grabner, ki mi izdeluje deske, mi je dal par novih, do prve tekme moram preveriti, ali je katera hitra. Moja deska je v osnovi enaka kot lani, je konkurenčna in je fajn graditi na tem."

Industrija ni naredila koraka naprej?

"Naš šport je zelo specifičen, ker razvijamo vsak svojo opremo, rekreativci ne vozijo enakih desk. Naše so precej trše in vse okrog, plošče na primer, je prilagojeno tvojemu stilu vožnje. Včasih je kar umetnost, da najdeš optimalno kombinacijo."

Se kdaj poskusite tudi v deskanju prostega sloga?

"Seveda. Zelo rad, če je cel, nov sneg, zelo rad dam 'fristajl' desko pod noge. Tudi v park zaidem pa tudi na smuči. Včasih sem treniral smučanje in še vedno zelo rad naredim kak zavoj."

"Ni, da bi kar šel v podjetje in podpisal sponzorsko pogodbo, moraš poznati ljudi, imeti neke zveze"

So uspehi prinesli napredek pri sponzorjih?

"Seveda. Dosti lažje je, če imaš pokazati uspehe, še vedno pa je zelo težko. Ni, da bi kar šel v podjetje in podpisal pogodbo. Tega v Sloveniji ni, moraš poznati ljudi, imeti neke zveze. Še zaposlili so me v Slovenski vojski in imam glede tega manj skrbi. Trenutno je super."

Kaj vas čaka do prve tekme, ki bo tokrat drugi konec tedna v decembru v Banojah, na novem prizorišču na Uralu?

"Predvsem veliko treninga. Načrtujem, da bom veliko časa preživel na ledenikih, ko bodo razmere ugodne, pa se bom preselil nižje in poskušal poiskati čim bolj primerljiv sneg z ruskim. V Banojah še nisem bil, še nihče ni bil. Mislim da bo zelo mrzlo, sneg pa umeten, kar mi načeloma ustreza, zato lahko že iz tega razloga grem v Rusijo samozavestno. Bile so neke variante, da šli tja prej in trenirali, ampak bi bilo to logistično prezahtevno, zato se bomo verjetno pripravljali kar doma."

Doma v Avstriji?

"Za nas je skok v Avstrijo manjši izlet, bližina je velika prednost, ko se pogovarjam s Poljaki, Bolgarom, kaj šele Korejci … Smo zelo fleksibilni, če je vremenska napoved slaba, lahko vmes za par dni skočiš domov. Oni si tega ne morejo privoščiti in ždijo na ledenikih."

Ledeniki kaj ogrožajo vaš proračun, verjetno so dražji, kot bi bila nižje ležeča smučišča?

"Ne, ni razlike, južna polobla bi ga (smeh). Itak z očetom potujeva z avtodomom, za Kaunertal, Pitztal in Mölltal pa imamo letne karte. To se nam najbolj splača, tam sem največ."

image
EPA

Lani ste že na prvi postojanki sezone v Carezzi v Dolomitih z zmago položili odlične temelje za sanjsko zimo.

"Ja, Carezza mi ustreza. Bo pa nekaj sprememb, urnik bo zelo pester in naporen, pred nami je zanimiva sezona. Veliko tekem bo (13, toliko jih je bilo nazadnje pred 15 leti, takrat celo še ena več, op. p.), sploh januarja, kar bo zame nov izziv. Manj bo časa za treninge, zato je pomembno, da dobro startam v sezono."

Ste si že začrtali cilje?

"Rezultatski so razumljivo zelo visoki, vedno so bili in vedno bodo, ampak važno je, da prikažem vožnje, ki so me krasile. In da jih seveda nadgradim. Vem, kje sem imel rezerve. Na tem delam to jesen. Če bi mi lani en slalom malo bolje uspel, bi verjetno imel veliki kristalni globus. Vem, kaj moram narediti, da bom v stiku z najboljšimi."

Lahko o napadu na veliki kristalni globus govorimo na glas?

"Ne (smeh). To se ni nikoli dobro izšlo. Nočem si ustvarjati pritiska. Vem pa, da sem tega sposoben, nihče me ne more prepričati o nasprotnem. S to miselnostjo bom šel v prve tekme in v celo sezono."

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku