(INTERVJU) Tanja Cegnar: "Vsi upamo, da bo toplo vreme pregnalo virus"

Urška Kereži, 8.4.2020
Žiga Živulovic Jr.

"Toplo vreme pride običajno aprila, takrat bo virus odšel," je prepričanje mnogih pred kratkim samozavestno povzel predsednik ZDA Donald Trump. A strokovnjaki so ob takšnih napovedih previdni, z gotovostjo tega ne morejo trditi, pravi vremenoslovka iz Urada za meteorologijo pri Arsu.

Da nas je novi virus do zdaj že presenetil na več področjih, opozarja tudi Tanja Cegnar iz Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje. Profesionalna vremenoslovka, ki je tudi članica več ekspertnih skupin pri Svetovni meteorološki organizaciji in drugih mednarodnih organizacijah, organizatorica številnih strokovnih konferenc in delavnic v okviru Evropske meteorološke zveze, še posebno na področju posredovanja meteoroloških storitev, tesno pa sodeluje tudi z NIJZ na področju ultravijoličnega sončnega sevanja in vplivov vremena na ljudi.

Ste zdravi?

"Sem."

In počutje?

"Dobro, hvala, čeprav kot mnogi pogrešam družabno življenje, mobilnost ter pogovore in razprave s kolegi v živo in ne samo prek telekonferenc. Trudim se živeti, kolikor se da zdravo, da me v teh izrednih časih ne bi zajeli tesnoba in malodušje."

Pa vam telefoni na Agenciji za okolje in prostor (Arso), odkar so nekatere študije napovedale, da bi toplo vreme morda lahko vsaj začasno upočasnilo širjenje novega koronavirusa, zvonijo še pogosteje kot sicer?

"Ne le v Sloveniji, tudi kolegi iz drugih evropskih držav poročajo, da se je zanimanje medijev in ljudi za vreme v času ukrepov za preprečevanje širjenja novega virusa zmanjšalo. Samo kot primer naj navedem, da smo v zadnjih tednih imeli dve močni ohladitvi, zelo močno burjo na Primorskem, izjemno epizodo saharskega prahu, pozebo, nad severnim polom pa je sicer zelo redek pojav ozonske luknje. Koliko novic in prispevkov je bilo o teh temah? Čeprav bi običajno vsi o njih izčrpno poročali, smo jih tokrat komaj zasledili. Vsi upamo, da bo poletno visoka temperatura pregnala ta novi virus, ki je tako temeljito zarezal v naša življenja. A z gotovostjo tega ne more nihče potrditi. Virus je nov in njegovo obnašanje strokovnjaki šele spoznavajo, toda če bi sklepali po nekaterih drugih epidemijah, je naše upanje na izboljšanje z naraščanjem temperature upravičeno, ne pa tudi povsem potrjeno."

Dolga obdobja ustaljenega vremena so bolj izjema kot pravilo

Kitajski znanstveniki, ki so proučevali njegovo nalezljivost v sto kitajskih mestih, so sicer prišli do zaključka, da naj bi "visoke temperature in visoka zračna vlaga pomembno znižali nalezljivost covida-19". Zakaj se virusi pravzaprav obnašajo sezonsko, če se v človeku razmnožujejo pri 37 stopinjah Celzija?

"Najbrž zato, ker morajo za svoj obstoj okužiti vedno nove ljudi, torej se prenašati s človeka do človeka. Za preživetje virusa zunaj telesa so pomembne vremenske razmere, in to kombinacija temperature in vlažnosti zraka. Preživeti morajo v drobnih kapljicah, ki jih ob kašljanju, kihanju ali celo govorjenju sproščamo v zrak, oziroma na predmetih, ki se jih dotakne okuženi."

V čem pa se razlikujeta relativna in absolutna vlažnost zraka, ki jo poleg temperature pomembno povezujejo s koronavirusi?

"Ko navajamo podatek o vlažnosti zraka, moramo vedno povedati, o kateri meri vlažnosti govorimo, med spremljanjem poročil o morebitnem vplivu temperature in vlage na novi virus pa sem zasledila kar nekaj nedoslednosti. Vsa poročila, ki sem jih prebrala, namreč navajajo, da poletno visoka temperatura ne bo prijazna do virusa, medtem ko je pri vlažnosti le redko navedeno, ali je mišljena relativna ali absolutna vlažnost.

Naj pojasnim. Relativna vlažnost pove, koliko vodne pare vsebuje zrak glede na največjo možno količino, ki bi jo pri dani temperaturi lahko vseboval. Količina vodne pare, ki jo zrak lahko vsebuje, pa je omejena s temperaturo. Višja je temperatura, več vodne pare lahko vsebuje zrak. Najpogosteje uporabljena mera za absolutno količino vlage v zraku je delni tlak vodne pare. Naj ponazorim s primerom: pozimi imamo zunaj z vlago nasičen zrak pri temperaturi malo pod lediščem, morda celo meglo, tak zrak spustimo v sobo in ga ogrejemo na bivalno temperaturo. Relativna vlaga se bo močno znižala in se spustila pod območje ugodja, ki je pri sobni temperaturi med 40 in 60 odstotki relativne vlage, in če se bomo želeli dobro počutiti, bomo zrak navlažili. Absolutna vlažnost zraka je ostala enaka, ob segrevanju je padla le relativna vlažnost. In še en primer bi rada navedla za boljše razumevanje: poletno vročino v zraku z nizko relativno vlago bolje prenašamo kot nekoliko nižjo temperaturo v kombinaciji z visoko vlažnostjo (v tem primeru sta visoki tako relativna kot absolutna vlažnost).

Tako kot imamo ljudje območje kombinacije temperature in zraka, v katerem se počutimo najugodneje, ga ima verjetno tudi virus. Za njegovo obstojnost v zraku pa je pomembna tudi onesnaženost."

Od ena do pet
Kako si v teh dneh polepšate dan?

"Glasba je tista, ki me hitro razvedri in mi izboljša razpoloženje."

Kaj si želite, da bi se iz te zgodbe vendarle naučili?
"Več človečnosti, strpnosti, medsebojnega razumevanja in solidarnosti. Pozitivnega razmišljanja, kaj lahko izboljšamo in kako lahko pomagamo. Naučili smo se ceniti lastno iznajdljivost in nekatera znanja in spretnosti, na katere smo v času pred epidemijo že kar pozabili. Pokazala se je ranljivost območij z zelo veliko gostoto prebivalstva, pokazala se je potreba držav po večji samooskrbi tako z živili kot tudi z drugimi dobrinami. Je evropskim voditeljem zdaj žal, da se je velika večina proizvodnje zaradi cenejše delovne sile odselila iz Evrope?"

In kakšnega zaključka se bojite?
"Nočem biti pesimist, se pa zavedam, da je pandemija močno zarezala v naš način življenja in bo pustila velike posledice."

Na katerih področjih najbolj?
"V kriznih razmerah se okrepijo in še močneje izkažejo značajske poteze posameznikov. Velika večina ljudi je čudovitih, zaradi njih je svet lep. A najdejo se tudi taki na nasprotnem polu, polni sovraštva, zavisti, jeze, ki jim ni mar za druge. Ko smo prebrodili krizo 2008, smo ugotovili, da se je v svetovnem merilu množica revnih povečala, prepad med revnimi in izjemno bogatimi pa povečal."

Tudi vas sicer vreme kdaj preseneti?
"Rada imam svoj poklic in vremenski razvoj redno spremljam, tako je spremljanje vsega, kar se dogaja z vremenom in podnebjem ne samo poklic, ampak tudi hobi. Če govorimo o presenečenjih, je marec zagotovo prinesel vsaj dve. Najprej pojav ozonske luknje nad severnim polom, drugo presenečenje pa je bila izredno visoka koncentracije saharskega peska v marčevski epizodi."

In katera območja, države, velemesta bi bila zaradi virusa potem najbolj prizadeta?

"Če bi držala teorija o bistvenem vplivu temperature, potem bi bile v prihodnjih tednih in mesecih bolj ogrožene države na severnem delu celine, pa tudi zmerni pas na južni polobli."

Kako bi jo odnesli v Sloveniji?

"Če se bo izkazala teorija sezonske odvisnosti širjenja virusa, potem maja in v poletnih mesecih pričakujemo olajšanje. Seveda bi maj moral biti blizu povprečnega in ne tako hladen in deževen, kot je bil lani, ko je temperaturno močno zaostajal za dolgoletnim povprečjem, padavin je bilo skoraj dvakrat toliko kot normalno, sončnega vremena pa je močno primanjkovalo. Glede na upanje, da bo poletno vreme pregnalo virus, bi bili torej veseli tako izjemno vročega obdobja maj-avgust, kot smo ga imeli leta 2003."

image
Robert Balen Tanja Cegnar: ”Rada imam svoj poklic in vremenski razvoj redno spremljam, tako je spremljanje vsega, kar se dogaja z vremenom in podnebjem ne samo poklic, ampak tudi hobi.” 

Če bi bila temperatura res ključna, zakaj je potem eden od koronavirusov v preteklosti izbruhnil zaradi prenosa preko kamel?

"V letih 2012/13 je bilo žarišče epidemije mers – koronavirusa bližnjevzhodnega respiratornega sindroma v Savdski Arabiji, kjer je vse leto vroče in sončnega vremena ne manjka. Tudi tisti virus iz družine koronavirusov naj bi izviral iz netopirjev, ki so ga prenesli na kamele in preko njih na ljudi."

Tudi v Avstraliji, kjer je še poletje, s povprečno temperaturo višjo od 20 stopinj, se število okužb dnevno povečuje, zato oblasti že pospešeno opozarjajo na nevarnost. Prepričanje, utemeljeno na primeru sarsa leta 2003, je torej vse prej kot zanesljivo?

"Sars je imel visoko smrtnost, zato so bili ukrepi za njegovo zajezitev hitri in temeljiti, še preden se je razširil na več držav. Ne spomnim se, da bi takrat poročali o večjem deležu ljudi, ki ne bi imeli simptomov ali pa tako zelo blage, da jih je mogoče zamenjati za navaden prehlad.

Naj dodam še svoja opažanja, ki sicer niso vezana na pojav koronavirusa, ampak na kulturno razliko med zahodno in vzhodno civilizacijo. Kitajci, Japonci, Korejci, tudi prebivalci Indokine - torej območij z veliko gostoto prebivalcev - imajo tradicijo nošenja mask ali zato, da jih varujejo pred dihanjem onesnaženega zraka, ali iz obzirnosti, da pred lastno virozo oziroma bakterijsko okužbo dihal varujejo druge. Verjetno pa ima pomembno vlogo tudi priklon namesto rokovanja, ki prav tako izkaže pozornost in spoštovanje, a se izognemo neposrednemu stiku."

Samo upamo, da v času trajanja pandemije ne bomo priča kakšnemu hujšemu vremenskemu dogodku

Številni znanstveniki se tako upravičeno bojijo, da gre zgolj za lažni optimizem. Da se bo bolezen, ko bomo že mislili, da je premagana, vrnila. Kot si je nekoč v treh valovih sledila španska gripa, izginotje katere nekatere teorije pripisujejo spremembam v atmosferi. Ali atmosfera in UV-sevanje v resnici vplivata na razvoj oziroma uničenje virusov?

"V obdobju španske gripe, ki je presenetljivo najbolj razredčila mlajšo populacijo, je divjala prva svetovna vojna. Meteorološka opazovanja so bila takrat zaradi vojne pomanjkljiva. Kljub temu pa vemo, da se je v obdobju 1918/19 razvil eden izmed močnejših pojavov, el Niño. Čeprav je pojav omejen na tropski del Tihega oceana, ima velik vpliv na splošno cirkulacijo ozračja na zelo velikem območju, ki sega preko celotnega tropskega pasu deloma tudi v zmerne geografske širine. Tako je Indijo takrat prizadela huda suša, ki je vodila v pomanjkanje vode in lakoto in tako prispevala k številčnejšim žrtvam. Pojav el Niño vpliva tudi na podnebne razmere v ZDA, navadno je sezona orkanov na Atlantiku šibkejša, okrepljena pa na Tihem oceanu.

Omenili ste ultravijolično sončno sevanje. Delimo ga na tri dele. Tisto najmočnejše, z najkrajšo valovno dolžino zaustavi visoko v ozračju zaščitna ozonska plast, prav tako tudi veliko večino tistega s srednjo valovno dolžino (to nas ob prekomernem izpostavljanju opeče in poškoduje oči, povzroči porjavelost), skoraj v celoti pa nas doseže del UV-sevanja z najdaljšo valovno dolžino (to je krivo za staranje kože in izgubo prožnosti). Ker nas energijsko najmočnejši del ultravijolično sončnega sevanja ne doseže, mora sonce kar nekaj časa sijati, da poškoduje organsko tkivo, torej tudi viruse in bakterije. Nikjer nisem zasledila, kako se na ultravijolične sončne žarke odziva novi koronavirus. Za razkuževanje sicer uporabljajo del UV-sevanja, ki ima najkrajšo valovno dolžino, in se mu ljudje ne smemo izpostavljati, ker bi nas takoj poškodovalo. Kitajci so tako razkuževali avtobuse."

Nad severnim polom se je prav zdaj zelo nepričakovano razvila ozonska luknja. Zakaj?

"Že ves marec opazujemo nad severnim polom močno oslabljeno zaščitno ozonsko plast, na srečo oslabitev do naših krajev ni segla. Ozonska luknja je krajevno in časovno omejen pojav, ki ga že vrsto desetletij opazujemo nad Antarktiko, začne se razvijati avgusta, razmere se normalizirajo novembra. Nad severnim polom pa je tako uničenje zaščitne ozonske plasti velika redkost. Že vrsto let ozonu škodljivih snovi (nekateri industrijski plini, ki so na zemeljskem površju povsem neškodljivi in inertni) ne uporabljamo več, a žal imajo dolgo življenjsko dobo. Ob posebno nizki temperaturi, prisotnosti drobnih ledenih kristalčkov in ultravijoličnem sončnem sevanju se visoko v ozračju sproži reakcija, v kateri izginja ozon. Da nastanejo take razmere, je potreben zelo močan in simetričen polarni vrtinec hladnega zraka. Nad Antarktiko nastane vsako leto, nad severnim polom pa navadno ni tako močan, da bi bili izpolnjeni pogoji za tako obsežno uničenje ozonske zaščitne plasti kot letos. Podobne kot tokrat so bile razmere marca 2011, v manjšem obsegu pa marca 2000. Marca 2014 je bila nekoliko oslabljena zaščitna ozonska plast nekaj dni tudi nad srednjo Evropo."

image
Osebni arhiv Tanja Cegnar, Arso

V začetku omenjeno teorijo o izgubi zagona epidemije s pomladjo pa je kot golo dejstvo takoj razglasil Donald Trump in napovedal, da namerava z veliko nočjo omiliti preventivne ukrepe, ki hromijo gospodarstvo, čeprav se v ZDA začne sezona tornadov. Česa se ob tej kombinaciji zato upravičeno lahko bojijo?

"Kolegi v ZDA se bojijo, kako se bodo zaradi nevarnosti okužbe na opozorila o nevarnosti tornadov odzvali ljudje, ki nimajo lastnih zaklonišč in bodo morali iskati zavetje pred tornadi v skupinskih zakloniščih. Jih bodo uporabili ali pa bo prevladal strah pred okužbo? Študentje, ki so prej uporabljali univerzitetna zaklonišča, ne bodo mogli do njih. Podjetja, ki imajo zaklonišča, morda zaradi epidemije ne delujejo. Poleg tega je pozornost usmerjena na epidemijo in manj na vremenske razmere, torej tudi na morebitna opozorila na nevarne vremenske dogodke."

Kako v tem času, ko družba miruje, pravzaprav delujejo meteorološke službe po svetu?

"Svetovna meteorološka organizacija opozarja na izpad meritev temperature, vetra in vlage v zraku, ki so jih pred prizemljitvijo opravljala potniška letala in potniške ladje. Manj podatkov o razmerah v ozračju pa lahko pomeni tudi slabšo kakovost izračunov bodočega stanja ozračja, kar se bo lahko odražalo na kakovosti vremenskih napovedi. Skrbi jih tudi, kako bo v primeru daljšega trajanja pandemije z vzdrževanjem merilnih meteoroloških postaj. Sicer pa meteorološke službe po svetu delujejo in zagotavljajo vse potrebne storitve. Samo upamo, da v času trajanja pandemije ne bomo priča kakšnemu hujšemu vremenskemu dogodku, saj bi ta v času omejene mobilnosti še dodatno obremenil službe, ki so že tako ali tako preobremenjene. Omejena bi bila sposobnost prebivalstva, da se pripravi na ujmo, prav tako bi bilo oteženo ukrepanje za odpravo posledic. Žal smo že bili priča naravni nesreči in epidemiji v naši bližini. Potres sicer ni vremensko pogojena naravna nesreča, a je naravna nesreča. Zagreb je prizadela v času pandemije in poglobila stisko prebivalcev."

Ne samo, da nam vreme vse bolj kaže svoj neprijazen obraz, tudi sodobna družba je z vse več infrastrukture in urbanizacijo postala ranljivejša

Kaj lahko, glede na dolgoročno napoved za poletje, pričakujemo v Evropi?

"Sezonske napovedi pripravlja več meteoroloških centrov po svetu, vsi soglašajo, da bo v Evropi in pri nas pomlad nadpovprečno topla, kar pa ne izključuje krajših vdorov hladnega zraka, saj se spomladi ozračje iz zimskega prilagaja poletnemu režimu. Na jugu Evrope bo pomlad verjetno prinesla manj padavin kot normalno. Po dosedanjih izračunih, a poudarjam, da je do poletja še kar precej tednov, zato je zanesljivost bistveno manjša kot za napovedi za pomlad, bo poletje zelo verjetno nadpovprečno toplo tako pri nas kot tudi v evropskem povprečju. Seveda pa moram opozoriti, da so sezonske napovedi za naše območje še dokaj nezanesljive, v tropskem pasu pa tudi v zahodni in severni Evropi se obnesejo bolje kot za naše območje."

Bo do takrat še veliko vremenskih nihanj?

"Dolga obdobja ustaljenega vremena so bolj izjema kot pravilo. Za pomladne mesece je značilna izmenjava med toplimi in hladnejšimi obdobji. To nam je dokazal tudi marec kot prvi mesec meteorološke pomladi. Sicer pa saj tudi ljudsko izročilo govori o močnejšem prodoru hladnega zraka v maju (ledeni možje), skoraj praviloma nas maja doseže vsaj en prodor hladnega zraka, če se to zgodi prav takrat, ko godujejo ledeni možje, pa je zgolj naključje."

Ker vreme dokazano vpliva na naše počutje, ima najbrž tudi prste vmes pri zdravju?

"Vremenske spremembe vplivajo na nekatere bolezenske znake kroničnih bolezni, lahko pa tudi pri sicer zdravih ljudeh povzročijo prehodno slabše počutje, nerazpoloženost, potrtost ali evforično razpoloženje, sprožijo glavobol ali migreno, vplivajo na kakovost spanja in hitrejši pojav utrujenosti, lahko prehodno okrepijo revmatske težave.

O vplivu vročinskih valov na počutje in zdravje ljudi pa je bilo napisanega in povedanega že veliko. A na začetku vsakega poletja je modro navodila za obnašanje ob vročinskih valovih ponoviti. Vesela bom, če mi boste ponudili priložnost, da tedaj o tem ponovno spregovoriva."

Da je vreme iz leta v leto hujše, pa pogosto trdijo starejše generacije. Takšnih neurij, kot smo jim priča danes, da menda ne pomnijo. Tudi zima je minila skorajda brez snega. Kaj potem lahko pričakujemo v prihodnosti? Katere bodo najočitnejše spremembe?

"Vsekakor višja temperatura zraka in tudi pogostejši, daljši in intenzivnejši vročinski valovi. Pogostejše zelene zime in dolgotrajnejše suše, a tudi močnejši nalivi in neurja. Ne samo, da nam vreme vse bolj kaže svoj neprijazen obraz, tudi sodobna družba je z vse več infrastrukture in urbanizacijo postala ranljivejša za nevarne vremenske dogodke."

Bodo z njimi spet prišle nove nevarnosti za zdravje? Ne nazadnje se s podnebnimi spremembami spreminjajo obdobja cvetenja rastlin z alergenimi pelodi, ki so zadnja leta v zraku že čez vse leto, vse več je novih alergenih rastlin, onesnaženje spreminja kemijsko sestavo plodov, za piko na i pa nas kdaj, kot te dni, prestraši še puščavski pesek, ki je vrednost delcev PM 10 v zraku dvignil do koncentracij, ki jih pri nas nismo vajeni.

"Prav rekordno visoka koncentracija delcev v zraku, saharskega prahu, je bila posledica neobičajne vremenske razporeditve toplega in hladnega zraka nad širšim Sredozemljem, južno Evropo in severno Afriko. Navadno ga k nam prinese močan jugozahodni veter, tokrat pa ga je najprej odneslo proti vzhodu in šele nato je zračni tok zavil višje nad Evropo in proti zahodu. Tako je saharski prah k nam prinašal veter od vzhoda. Ogrevanje ozračja pa povzroča tudi podaljšanje vegetacijske dobe in zaradi mile zime se je sproščanje cvetnega prahu letos začelo že januarja."

Čemu sicer pripisujete dejstvo, da se Slovenija ogreva hitreje od povprečnega globalnega dviga?

"Dejstvo je, da se kopno ogreva hitreje od oceanov, severna polobla hitreje od južne. Veliko je odvisno tudi od prevladujočih vremenskih vzorcev in topografije. Tako naravna spremenljivost podnebja povzroči, da se nekatera območja začasno ali tudi stalno ogrevajo nekoliko hitreje od drugih. Zadnja leta najhitrejše ogrevanje opažamo visoko na severu. Višja temperatura povzroča krčenje arktične ledene površine, tekoča voda pa vpije več sončnih žarkov kot led ali sneg, saj je njena odbojnost za sončne žarke manjša. Zato se prej ledena območja, ko jih zamenja voda, ogrevajo še hitreje, kot so se, dokler jih je prekrival led. In ogrevanje se pospešuje."

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku