(INTERVJU) Pater Vito Muhič: Poskrbimo za bližino, četudi se ne smemo družiti

Bojan Tomažič, 29.3.2020
Osebni arhiv

Telefoni in računalniki zdaj prav pridejo, pogovarjajmo se, vzdržujmo trdnost, svetuje pater Vito Muhič, član minoritske skupnosti na Ptujski Gori in vojaški kaplan. "Zdaj še posebno potrebujemo veliko ljubezni, potrpežljivosti, sočutja in solidarnosti."

S tem, kar se nam zdaj dogaja, še nimamo izkušenj. Kako vi, pater Vito Muhič, doživljate te razmere?

Priznam, da sem na začetku tudi sam menil, da gre za neke vrste gripo, ki bo kmalu minila, kakor je pretekla leta v tem letnem obdobju. Sčasoma, ko sem poslušal strokovnjake in je bilo vedno več ljudi bolnih, tudi umrlih, me je začelo skrbeti. Spomnim se, da sem se v četrtek, 12. marca, peljal iz Maribora v Starše na zaključek celodnevnega češčenja Najsvetejšega zakramenta in po radiu slišal, da od polnoči do preklica ne bo dovoljeno maševati z ljudmi v cerkvi, ampak bo duhovnik maševal sam. Po sveti maši smo duhovniki sedli, se o tem pogovarjali in kar nismo mogli verjeti. Ker se takšne odločitve škofov iz bližnje zgodovine ne spomnim, sem začel verjeti, da zadeva ni tako nedolžna in da bo strokovnjake in odgovorne za našo domovino treba vzeti zares.

Zame kot duhovnika in redovnika skoraj ni lepšega trenutka kot biti zraven pri krstu ali poroki

Ali ljudje zdaj posamično pridejo v cerkev?

Bazilika na Ptujski Gori, za katero, poleg župnije, skrbimo trenutno trije člani minoritske skupnosti na Ptujski Gori, je resnično posebna, zmerom pride veliko romarjev, turistov, pohodnikov, tod poteka tudi slovenska Jakobova pot, Haloška planinska pot, Emina pot in druge. Mnogi pridejo s prošnjo ali zahvalo h gorski Materi božji, prižgejo svečko, kaj zapišejo v romarsko knjigo. Nekateri se zgolj naužijejo čudovitega razgleda na Dravsko polje in Haloze in v okolici tudi kaj dobrega pojedo. V času te krize pa je resnično prazno, kar je dober znak, da ljudje upoštevajo navodilo "ostani doma". Kakšen posameznik ali par pa pride, ob vhodu v cerkev počasti Jezusa, si dezinficira roke in nato tiho pristopi k Marijinemu kipu s plaščem, prižge svečko, izreče prošnjo ali zahvalo, od včeraj je, recimo, zapis: "Gorska Mati božja, naj bodo vsi zdravi. In srečni. In ljubljeni." Ljudje torej upoštevajo navodila glede obiska cerkva, ki so jih izdali slovenski škofje, in so tudi pri nas izobešena pri vhodu v cerkev.

Ljudi upravičeno skrbi za svojce in zase

Kaj vendarle opažate pri ljudeh?

Čuti se in vidi na obrazih, da jih je strah. Za to, kar se dogaja, in še bolj za to, kar prihaja, kakšne bodo posledice in izzivi po ustavitvi koronavirusa. Morda so tudi zato njihove molitve bolj močne, bolj globoke in tudi bolj iskrene. Tudi zapisi v knjigo ob vhodu v cerkev izražajo njihovo skrb in negotovost, predvsem skrb in prošnjo za moža, ženo, otroke, starše. Za zdravje in dobre odnose. Tudi za domovino, za voditelje, za zdravstvene delavce in mnoge druge. Pripravljeni so pomagati, znanka že nekaj dni pripravlja kosilo za šest starejših ljudi v bližnji okolici. Njen mož jim hrano vsak dan dostavi pred vrata doma. Zdaj smo v štiridesetdnevnem svetem postnem času. Vsakdo je naredil neko obljubo, načrt, odločitev, kako se čim bolj predvsem duhovno pripraviti na velikonočne praznike.

image
Bojan Tomažič V priljubljeno romarsko cerkev na Ptujski Gori pridejo zdaj le redki.

Največji krščanski prazni se bliža. Kako zdaj?

Naš provincial pater Igor Salmič nam je ob prazniku svetega Jožefa, zavetnika Province, med drugim zapisal, da smo vsi poklicani k odgovorni drži, predvsem k izolaciji, da bi tako v največji meri prispevali k zajezitvi smrtonosnega virusa in posredno tudi k reševanju drugih. V tem trenutku je naša prva naloga, da s konkretnimi odpovedmi mislimo predvsem na druge, je sporočil. To pove vse za ta trenutek, odpovedovanje ni to, da bom jaz imel korist, ampak je v tem kritičnem trenutku treba misliti in skrbeti na druge. Tudi praznovati bo treba tako.

image
Osebni arhiv ”Če ljudi sodiš, nimaš časa, da bi jih ljubil, je rekla Mati Terezija.”
Z lepimi mislimi preženimo črne

Krstov in porok tudi še nekaj časa ne bo, dovoljeni so samo pogrebi. Kar črnogledo sporočilo.

Krsti in poroke so prestavljeni do nadaljnjega. Pogrebi so samo v zelo ozkem družinskem krogu. Prepričan sem, da bo čas, v katerem smo, pri mnogih parih in v družinah utrdil njihovo povezanost in seveda čut po sprejemanju in dopolnjevanju v razmišljanju, govorjenju ter tudi gledanju na zakonsko zvezo in družino. V teh tednih bi tudi jaz krstil kar nekaj otrok in kot duhovnik s poroko povezal nekaj parov. Zame kot duhovnika in redovnika skoraj ni lepšega trenutka kot biti zraven pri krstu ali poroki. Vse to je prestavljeno, a je morda ta čas tudi priložnost za mnoge pare, da bomo duhovniki po kakšnem dobrem letu lahko krstili še več otrok.

Ko se človek ne sme posloviti od umirajočega in umrlega, je hudo.

Res je. Zato čim bolj izkoristimo čas za pogovor preko raznih elektronskih medijev s starši in starejšimi, ki živijo stran od nas ali v domovih za starejše.

Izredne razmere so opozorilo za vse

Psiha ljudi v osami je na preizkušnji. Kako poskrbeti vsaj za trdnost, če ne že za vedrost, da se ne zlomimo?

Gotovo vse, kar se dogaja, kar beremo, poslušamo, vzbuja skrb in tudi strah. Zato moramo biti oziroma stati drug ob drugem. Bližina, četudi ne fizična, je zelo pomembna, pogovarjajmo se po telefonu, skypu in drugih komunikacijskih možnostih. Katoličani se obračamo za pomoč, varstvo in tolažbo preko molitve svetnikom, nebeški Materi Mariji in seveda nebeškemu Očetu. Zanimivo, da je v teh dneh veliko klicev, kje lahko spremljajo sveto mašo, kako bi se lahko spovedali oziroma prejeli sveto obhajilo. Hvala škofom, duhovnikom in mnogim drugim, ki nam vsem stojijo ob strani in nam tudi tukaj gredo naproti. Jezus želi vstopiti v naše življenje, v naše medosebne odnose in nas tolažiti, na nas pa je, ali ga sprejmemo ali pa ne. Če ga ne sprejmem, ne more delovati, imam svobodno voljo pa tudi razum in ljudi okrog sebe, ki me k temu nagovarjajo ali odvračajo. A za svoja dejanja in odločitve sam nosim odgovornost.

Bolje ta čas izkoristiti z ustvarjanjem kot z jamranjem

Obrnil bom vprašanje iz naslova knjige patra Gržana o tem, kaj počne Bog v nebesih, da je na Zemlji toliko gorja, in vprašal, kaj na Zemlji delamo narobe, da nas Bog pušča same z boleznijo?

Ne vem, kaj nam Bog želi sporočiti preko te velike preizkušnje. Verjamem, da izredne razmere niso božja kazen, nas pa na marsikaj opozarjajo. Bog ni vsiljivi Bog, ni diktator, ki bi mi zvijal roko in me v nekaj silil. Želi mi pomagati. Daje mi nasvete prek božje besede, prerokov današnjega časa, čudovitih ljudi sedanjega časa, znamenj in razuma, da lahko zadeve dobro premislim in se po tem, ko vse to zberem in dam skupaj, tudi odločim.

Preko medijev mi pošilja strokovnjake za različna ključna področja v tej situaciji, ki mi svetujejo, me usmerjajo, nagovarjajo, vzpodbujajo, tolažijo. Ali jih upoštevam? Ko berem forume po družbenem omrežju, me je včasih kar sram, koliko slabih stvari ljudje pišejo na račun zdravnikov, gasilcev, policistov, vojakov, politikov, novinarjev, kmetov, delodajalcev, delavcev, tudi duhovnikov ter redovnikov in redovnic.

Nemoč sproži tudi obsojanja.

Stopimo skupaj, vsak naj doda v celoto svoj talent, svojo sposobnost, pri drugih glejmo tisto dobro, lepo, pozitivno. Ravno so sporočili, da je na avtobusu iz Münchna, ki bo pripeljal slovenske državljane, še prostor in da so naši ponudili prevoz tudi hrvaškim državljanom - ali ni to znak, da skupaj zmoremo? Prepričan sem, da potem ne bomo krivili Boga za to preizkušnjo, pa tudi za nobeno drugo.

Po tej preizkušnji bomo drugačni

Od kod torej te bolezni?

Prijatelj, pretežko vprašanje. Z boleznimi telesa se ukvarja zdravstvo in še kakšna druga stroka. Bolezen duha pa … Odnosi, predvsem medosebni, so na zelo težki preizkušnji ravno sedaj. Družina je kar naenkrat ves čas skupaj, mož in žena, starši in otroci, stari starši in otroci in vnuki. To je resnično preizkušnja. In čestitam vsem, ki zmorejo. Tudi sam bom verjetno od te preizkušnje drugače gledal na marsikaj. Za zdaj smo še pametni, razlagamo, modrujemo, svetujemo, a nekateri bomo že po nekaj dnevih, drugi tednih, pogledali tudi vase. Kaj lahko jaz storim? Ni težko pričakovati, obsojati, negodovati. Težko je spremeniti sebe, svoj odnos do bližjega, do materialnih stvari, do okolja, narave.

image
Osebni arhiv Pater Muhič je tudi vojaški kaplan, posnetek je z misije na Kosovu.

Ko smo potisnjeni v kot, tudi hitro rečemo, da se je nekdo zarotil proti nam. So nam ta virus podtaknili?

To se sliši kot iz kakšnega napetega filma. Prepričan, da ne gre za zaroto, čeprav imajo ljudje radi te teorije in se takoj pojavijo ugibanja, kdo je zakrivil to stvar ali ono. Bolj razmišljam o tem, kako se izogniti širjenju virusa. Odgovor pa je enostaven: upoštevati je treba navodila strokovnjakov! Prepričan sem, da strokovnjaki vedo najbolje, kako pomagati, in da usmerjajo vse sile, napore, znanje v to. Zato jim iskrena hvala, saj mnogi izpostavljajo tudi svoje zdravje in zdravje svojih najbližjih.

V krizi se lahko zmanjšujejo človekove pravice in možnosti demokratičnega nadzora, ker se tisti, ki vladajo, izgovorijo na objektivne razmere. Vas to skrbi?

Bolj me skrbijo tisti, ki krizo izkoriščajo za dobiček, tako imenovani vojni dobičkarji. Ti povzročijo, da se osnovne stvari dražijo, jih je težko dobiti, so nedostopne za najbolj ranljive skupine ljudi, invalide, brezposelne, dijake in študente, upokojence z minimalnimi pokojninami. Skrbeti nas mora, da ne bi zabredli v situacijo, da je nekomu nekaj omogočeno, če koga kje pozna. O človekovih pravicah, o svobodi govora in izražanja ter možnosti demokratičnega nadzora bi z veseljem in s težkim tonom vsak izmed nas veliko povedal, seveda, ko gre zame, ne za drugega. Mene najbolj skrbi tisto, kar se je pri nas čutilo že pred prihodom virusa - ko je ljudem vseeno za druge, jim je vseeno, kaj se z drugimi dogaja. Nad tem se moramo pri nas zamisliti in morda so trenutne razmere priložnost za razmislek o tem.

Saj so ljudje tudi pozitivni.

Danes je prijateljica iz Prekmurja na facebooku napisala: "Ka če bi sakši eno lejpo misel ali dogodek rajši napijsal na FB, kak pa svoj gnev pijšete, keri v tej čudnij časaj čista nič ne pomaga! Samo se slaba vola dela." To je tudi moj odgovor, kako odgnati črne misli, in nemudoma sem napisal lepo misel.

image
Osebni arhiv Dobro je poskrbeti za dušo in telo.

Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati, je rekel Einstein. Zdaj resda samo po stanovanju.

Jaz se trudim, da del prostega časa namenim tudi rekreaciji. Vedno pravim, da ima dan 24 ur, kako si organiziraš prosti čas, je tvoja odločitev. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal; treba je vložiti energijo, se potruditi, tudi čemu odpovedati. Hja, saj je v vseh momentih življenja tako. Samo od sebe se najbrž bore malo stori. Vzpodbujajmo se tudi k telesnemu razgibavanju. Potem bosta tudi duh, duhovno stanje bolje. V vojaški bazi v Heratu, kjer sem bil del kontingenta Slovenske vojske kot vojaki kaplan, je bilo to praktično rešeno. V enem prostoru smo imeli kapelo, v sosednjem fitnes, poskrbljeno je bilo za dušo in telo. Tako bodo gotovo boljši tudi medosebni odnosi, ki so v teh časih zelo na preizkušnji. Nastja Mulej je lepo zapisala, da ni nič narobe, če se kdaj počutimo obupane, jezne ali žalostne, vsa čustva so dovoljena, a vedimo, da tudi to bo minilo. Bolje je ta čas izkoristiti z ustvarjanjem kot z jamranjem.

Skrbimo za svoj mir in za druge

Kateri svetnik je v teh časih lahko navdih?

Slovenski škofje so pripravili molitev za zaustavitev koronavirusa na čast svetemu Roku, zavetniku proti kužnim boleznim, ki jo molimo duhovniki, redovniki, redovnice in verniki. Najdete jo lahko na spletu. Dodali so tudi tri prošnje: za umirajoče, bolne in sorodnike, za zdravstvene in druge delavce ter za državne in druge voditelje. Sam bi spomnil še na Mater Terezijo, ki jo je papež Frančišek razglasil za svetnico 16. septembra 2016. S svojimi sosestrami je začela streči in skrbeti za najbolj zapuščene, za gobave in tiste, ki so živeli na cesti. Ona je rekla, da ne moremo delati velikih stvari. Delamo lahko le majhne stvari z veliko ljubeznijo. Zdi se mi popolna misel za trenutno situacijo: bodimo strpni, pomagajmo si med seboj, sprejemajmo se takšne, kot smo. Zaupajmo strokovnjakom in državnim voditeljem, da nam želijo in bodo pomagali, gotovo to počnejo z ljubeznijo in spoštovanjem do prebivalcev Slovenije in naše države, domovine Slovenije. Mi jim pomagajmo z upoštevanjem navodil in usmeritev. Če ljudi sodiš, nimaš časa, da bi jih ljubil, je sveta Mati Terezija tudi opomnila. Pa naj bo naša vzornica in tudi priprošnjica tam zgoraj.

Gremo torej naprej. Saj drugače ne gre.

Čim bolj kakovostno preživimo ta čas, s pogovori, z družabnimi igrami, z branjem knjig, z raznimi delavnicami, strokovno se dodatno usposabljajmo, družina naj tudi skupaj kuha. Tisti, ki smo verni, lahko tudi več molimo, na nekaterih televizijskih in radijskih postajah so vsak dan prenosi maš, berimo duhovne knjige. Mladi naj pridno študirajo in sodelujejo s svojimi učitelji in profesorji preko spleta. Sveti Frančišek Asiški, naš redovni ustanovitelj, ki je živel v 13. stoletju, je zapisal: "Gospod, naredi iz mene orodje svojega miru. Naj si manj prizadevam, da bi bil potolažen, kot da tolažim, da bi me razumeli, kot da razumem, da bi me ljubili, kot da ljubim. Amen."

Ja, tako naj bo. Zdravi bodite.

Hvala. Tudi sam želim vsem in vsakemu posebej ljubezni, potrpežljivosti, sočutja in solidarnosti. Ostanite zdravi na duši in telesu.

Anketa

Na katerem področju najpogosteje ustvarjate z rokami?

Sudoku