(INTERVJU) Metka Sparavec: Verjamem, da me bosta hčerki prekosili

Zmago Gomzi, 15.1.2020
Andrej Petelinšek

Odlična mariborska plavalka je na evropskem prvenstvu leta 1999 v Carigradu na 50 metrov hrbtno osvojila bronasto kolajno

Za nekatere slovenske plavalce so bili božično-novoletni prazniki zelo kratki. Tudi za Martina Baua, sestri Katjo in Niko Fain in njuno mamo, trenerko Metko Sparavec. Vsi trije so pod njenim vodstvom že nekaj časa na pripravah na portugalskem otoku Madeiri, kjer se je rodil sloviti nogometaš Cristiano Ronaldo in na katerem so po njem poimenovali letališče in mu postavili bronasti kip. Na Madeiri so se večkrat pripravljali tudi mladi nogometaši Maribora. V pogovoru z 41-letnico, nekoč eno najboljših plavalk v Sloveniji, sedaj pa uspešno trenerko v PK Branik, smo obudili spomine na njeno plavalno in življenjsko pot, ki je prepletena z materinstvom in trenerstvom v športu, ki je močno zaznamoval njeno preteklost in kateremu še vedno namenja domala ves prosti čas.

Kdo je Metka Sparavec
Metka Sparavec je bila ena najboljših slovenskih plavalk. Najboljše rezultate je dosegala med letoma 1996 in 1999. Na OI v Atlanti je kot 17-letnica osvojila 25. mesto na 50 metrov prosto in 28. na 100 metrov prosto. Na sredozemskih igrah v Bariju leta 1997 je osvojila srebrno kolajno na 50 metrov prosto. Istega leta se je na EP v Sevilli kot prva slovenska plavalka uvrstila v finale na 50 metrov prosto in osvojila šesto mesto. Leta 1998 je na EP v kratkih bazenih osvojila četrto mesto na 50 metrov hrbtno, šesto mesto na 50 metrov prosto in sedmo mesto na 50 metrov delfin. Na EP leta 1999 v Carigradu je na 50 metrov hrbtno osvojila bronasto kolajno, kar je bila tudi prva ženska kolajna za slovensko plavanje na prvenstvih stare celine, na 100 metrov hrbtno pa je bila četrta.
Leta 1996 je bila športnica Maribora, leta 1999 športnica Ljubljane, istega leta tudi športnica Slovenije. Še vedno ima v lasti pet rekordov Branika - hčerka Katja jih ima osem. Metka Sparavec je rekorderka na 50 m prosto (Bari, 1997) 25,98, na 100 m prosto (Perth, 1998) 56,36, na 50 m delfin (Monte Carlo, 1997) 27,67, na 50 m hrbtno (Reka, 1998) 30,05 in na 100 m hrbtno (Kamnik, 1998) 1:05,21.

Kakšni so vaši spomini na leta, ko ste bili vrhunska plavalka?

"Lepi. Ni mi žal, da sem se odločila za plavanje. Seveda moja pot ni bila vselej posuta z rožicami, bili so vzponi in padci, ostali pa so prijetni spomini na številna potovanja, videla sem velik del sveta, spoznavala zgodovino in kulturo različnih dežel in nove ljudi. Nikakor mi ni žal, da sem mladost posvetila plavanju, da sem v njem preživela dobršen del življenja. Če bi se še enkrat rodila, bi se odločila enako."

Ste zadovoljni z dosežki?

"Ne povsem. Dobro sem napredovala, rezultati so bili odlični, a ko se ozrem nazaj, menim, da bi lahko bili še boljši. Morda sem se prehitro poslovila, to se je zgodilo pred olimpijskimi igrami v Sydneyju leta 2000, a tej odločitvi je botroval splet okoliščin. Bila sem v letih, ko bi morda lahko dosegla še kakšen odmeven rezultat."

Zakaj ste se odločili športno pot nadaljevati v Avstraliji?

"V Avstralijo sva s fantom in pozneje možem Aleksandrom Fainom odpotovala, ker se nama je ponudila priložnost trenirati z najboljšimi Avstralci na inštitutu za šport v Canberri, Aleksander pa je imel tudi možnost študija. V deželi kengurujev sva živela od leta 1998 do 2004, tam sta se rodili danes 18-letna Katja in 16-letna Nika. V Mariboru me je treniral izjemni Belorus Dimitrij Mancevič, po prihodu v Avstralijo pa je to vlogo prevzel vrhunski Rus Genadij Turecki. Z mano je treniral denimo tudi sloviti Rus Aleksander Popov. To, kar je začel Mancevič, je nadgradil Turecki in hitro sem napredovala. Odločitev za peto celino, kjer sem se izpopolnjevala najprej v Canberri in nato v Perthu, je bila zagotovo prava."

Toda sčasoma so se odnosi med vami in avstralskimi trenerji krhali.

"Razlog je bil nenavaden. Zanje je bilo namreč neprimerno, da kot tekmica treniram z njihovimi najboljšimi, po njihovim programu in z njihovimi trenerji. Uvidela sem, da jih je strah in da postajam zanje moteča. Dostopa v njihov bazen mi niso prepovedali, toda kako naj treniram sama, čeprav sem imela na voljo program Tureckega. Počasi sem izgubljala voljo, motiv je plahnel in z Aleksandrom sva se odločila, da se družina vrne v Maribor."

V domovini ste za nekaj časa pozabili na plavanje.

"Po vrnitvi sem se oprijela študija in diplomirala iz ekonomije na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Pridobila sem si še licenco za inštruktorico fitnesa, kot da sem slutila, da se bom vrnila v šport, ki sem mu namenila mladost."

image
Andrej Petelinšek Ko je mama tudi trenerka: Metka Sparavec s Katjo (levo) in Niko Fain

In ste se. Sta k temu doprinesli vaši hčerki Katja in Nika?

"Katja, denimo, se je ukvarjala z atletiko, tenisom in karatejem, tudi Nika je trenirala karate, bili sta celo državni prvakinji. Dala sva jima možnost, da se preizkusita v več športih in da morda najdeta pravega. V plavanje ju z Aleksandrom nisva silila, saj sva vedela, kako zahtevno je. Zaposlitev v državnih službah je za vsakega vrhunskega športnika le začasna rešitev, zato je treba razmišljati o prihodnosti. Toda ko sva Katjo in Niko vpisala v plavalni tečaj v Braniku, je ta odločitev vse postavila na glavo. Zaupali sta nama, da bi raje ostali v plavanju, in tako se je začelo."

Ste kdaj obžalovali njuno odločitev?

"Ne. Sami sta se odločili za plavanje, z možem z ničimer nisva vplivala. Ker sem inštruktorica fitnesa, sem z njima delala vaje na suhem, kot plavalci radi rečemo. Zaradi tega sem bila večkrat v Pristanu, se tam pogovarjala z nekdanjimi plavalci in trenerji, beseda je dala besedo in v sezoni 2011/12 sem hčeri začela trenirati tudi v bazenu, pomagala pa sem tudi pri delu v plavalni šoli. Opravila sem tečaja za vaditeljico in učiteljico plavanja in sem na dobri poti, da si bom pridobila še naziv trenerke."

image
Andrej Petelinšek
Je to, da trenirate hčerki, ovira na njuni športni poti ali prednost?

"Menim, da med nami vladajo zgledni družinski in športni odnosi. Zelo dobro sodelujemo v bazenu in zunaj njega, tudi doma pogovor večkrat nanese na plavanje, kar je prav. Morda kdo pomisli, da imata hčerki prednost pred drugimi, a ni tako. Na vsakega skušam prenesti čim več znanja in izkušenj. Zahtevam red in disciplino in od tega ne odstopam, četudi gre za moji hčerki. Z njima se o plavanju nikoli ne sporečem, tu in tam sta njuna pogleda drugačna, a na koncu vselej najdemo skupni jezik. Upam, da bo tako še naprej, če se bo kaj zataknilo, bomo morali poiskati rešitev."

Vaša družina se je še povečala, s tem pa tudi vaše obveznosti, predvsem materinske.

"Dvojčka Liam in Noah sta stara devet mesecev. Z njunim očetom in mojim možem Borisom (Krauthakerjem, op. p.) si razdeliva družinske obveznosti, tukaj so še dedki in babice, tudi Katja in Nika popazita nanju, če je treba, tako da živimo življenje običajne družine. Je pa res, da je zdaj doma veliko več dela. Na srečo ga zmoremo."

"Zahtevam red in disciplino in od tega ne odstopam, četudi gre za moji hčerki"

So Katjini in Nikini dosežki primerljivi z vašimi, ko ste bili njunih let?

"Hitro napredujeta. Njuni rezultati za spoznanje zaostajajo, toda verjamem, da me bosta prekosili. Katja je najboljša v prostem slogu, njeni paradni disciplini sta 200 in 400 metrov, Nika je sprinterka prostega sloga, dobre rezultate pa dosega tudi v delfinu."

Menite, da je bilo za Katjo lansko evropsko prvenstvo v kratkih bazenih uspešno?

"Je bilo, vendar za spoznanje manj, kot bi lahko bilo. Rezultati so bili spodbudni, a jo čaka še veliko dela, da bo plavala tako, kot si želi sama in kot si želim jaz. Ima veliko rezerv, tudi v psihološkem pogledu."

image
Andrej Petelinšek

Kaj ji še manjka, da bi se prebila v svetovni vrh?

"Glede na njeno telesno zgradbo moramo paziti, da s treningi ne pretiravamo, da jo postopno navajamo na še večje napore. Njena moč se po vsakem preizkusu izboljšuje. Mlada je še, najboljši dosežki, če bo še naprej tako vztrajna in delavna, jo še čakajo."

Prvi cilj v letošnji sezoni je izpolnitev A-norme za olimpijske igre.

"Izpolnila je že več B-norm, a te ne pomenijo veliko, treba bo doseči A-normo. Menim, da ji je najbliže na 200 metrov prosto. Morda ji bo uspelo na majskem evropskem prvenstvu v Budimpešti, plavala pa bo tudi na nekaj mitingih. Upam, da ji bo uspelo."

Vi že imate olimpijsko izkušnjo.

"Res je in ostala mi je v nepozabnem spominu. Verjamem, da se bodo tudi Katji uresničile sanje in bo tekmovala na olimpijskih igrah."

image
Reuters Iz Carigrada se je leta 1999 vrnila z bronasto medaljo.

V Sloveniji je veliko nadarjenih plavalcev, kakšna je slovenska prihodnost?

"Prihaja do menjave rodov. Evropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Glasgowu je pokazalo, da imamo veliko nadarjenih, kar je posledica organiziranega in strokovnega dela. Tudi v Braniku imamo rod, ki veliko obeta. Nekateri odhajajo, drugi prihajajo. Plavanje je zahteven šport, brez trdega in strokovnega dela ni vrhunskih rezultatov, a prepričana sem, da bomo vzgojili še veliko šampionov. Delo z nadarjenimi mora biti še bolj načrtno in organizirano. Prepričana sem, da smo v Braniku na dobri poti."

Anketa

Ali prebirate horoskop?

Sudoku