(INTERVJU) Janez Cigler Kralj: Epidemija je še dodatno opozorila na kadrovsko podhranjenost domov za starejše

Tanja Fajnik Milakovič, 26.6.2020
Robert Balen

Z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem o tem, kako bo reševal prostorske in kadrovske težave domov za starejše.

Kaj lahko ministrstvo v najkrajšem času stori glede prostorskih težav v domovih, da bodo lahko bolje organizirani in pripravljeni na morebitni drugi val epidemije? Po nekaterih informacijah naj bi ministrstvo s skupnostjo socialnih zavodov sklenilo dogovor, da okuženi stanovalci ne bi več ostajali v domovih, ampak bi jih premestili na zdravljenje drugam?

"V Sloveniji imamo 102 domova za starejše. V veliki večini domov okužb ni bilo, kar pomeni, da so ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb z boleznijo covid-19 v teh domovih za starejše dosegli svoj namen. Pripravili bomo protokole in usmeritve, kako bodo delovali izvajalci ob morebitnem drugem valu. Cilj je, da se zagotovita varnost in zaščita naših stanovalcev in zaposlenih, ter kar najbolj ohranja normalizacija življenja stanovalcev domov za starejše. Na ministrstvu smo imenovali delovna skupino, ki v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in stroko (NIJZ in drugimi) pripravlja načrt za obvladovanje covida-19. Delovna skupina bo morala analizirati dosedanje ukrepe in se dogovoriti, kakšno vlogo nameniti domovom ob morebitnem ponovnem izbruhu epidemije. Glede na dosedanje izkušnje pa bi za obolele v socialnovarstvenih zavodih - z vidika čim hitrejše zajezitve okužbe - bile po naših ocenah najprimernejše covid bolnišnice ali hoteli."

Domovi so kadrovsko podhranjeni. Tudi zato, ker so zaposleni slabo plačani. Boste plače zdravstvenega in negovalnega kadra v domovih zvišali? Sicer bo težko dobiti kader za načrtovane nove domove, v katerih naj bi bilo 1100 novih postelj.

"Epidemija je še dodatno opozorila na sistemski problem, to je kadrovsko podhranjenost domov. Obenem poznamo tudi prostorske in druge stiske domov, kar je vse posledica (ne)ukrepanja v preteklosti. V letih 2020 in 2021 bo na podlagi preteklega javnega razpisa zagotovljenih predvidoma 600 novih mest. Javno mrežo institucionalnega varstva za starejše bomo razširili še za dodatnih 1100 mest, ki jih je že odobrilo ministrstvo za zdravje. Razpis za podelitev koncesij bo objavljen do poletja 2020.Teče tudi že razpis za področje deinstitucionalizacije, kjer namenjamo 20 milijonov evrov za sodobno obliko domov, gradnjo manjših enot in dnevnih centrov. Dolgoročno rešitev predstavlja sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Obstoječi sistem varstva starejših v Sloveniji je dober, ni pa več zadosten, zato menim, da ga moramo nadgraditi. Potrebe starostnikov v zadnjem desetletju so se zelo spremenile. V domovih potrebujejo predvsem zdravstveno oskrbo, saj je kar 80 odstotkov stanovalcev domov nepokretnih. Tudi potrebe po kadru in vrsti oskrbe so popolnoma drugačne, kot so bile pred desetimi leti. Oba vidika oskrbe starejših - socialni in zdravstveni - predstavljata celovito obravnavo in bosta povezana tudi v prihodnje."

Kaj pa cene oskrbe? Se obetajo kakšne spremembe ali politika določanja cen oskrbe in financiranja domov ostaja enaka? Vemo, da vse več stanovalcev domov ne more z lastnimi prihodki poravnati oskrbnine. Direktorji domov opozarjajo, da vsak dvig plač zaposlenih zahteva zviševanje oskrbnin. Te pa utegnejo biti višje tudi zaradi praznih postelj, ki jih morajo zdaj imeti domovi zaradi izolacije okuženih stanovalcev.

"Cilja ministrstva na področju starejših sta povečati dostopnost in dosegljivost storitev in programov za starejše ter širitev storitev v skupnosti."

Kaj je z uvedbo oskrbovalnega dopusta, ki ste ga napovedovali ob predstavitvi v parlamentu? Bi bil tak dopust plačan in koliko?

"Oskrbovani dopust je še vedno moja prioriteta, a več podrobnosti v tem trenutku še ne morem predstaviti. Nemška raziskovalka Ursula Lehr je dejala, da 'ne gre za to, koliko je človek star, ampak za to, kako se postara'. Naj v tem duhu zagotovim, da se osebno vsak dan posebej zavzemam za to, da se slovenski starostniki starajo dostojanstveno, človeka vredno in s spoštovanjem, ki si ga zaslužijo. K temu lahko spada tudi to, da jih, če si oboji to želijo, v jeseni življenja negujejo svojci."

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku