(INTERVJU) Ilka Štuhec: Če ni potrebe, se ne mečem več na glavo

Bojan Bauman, 29.11.2019
Igor Napast

Naša najboljša smučarka se vrača po še eni poškodbi, že sedmi v razburljivi karieri.

Ilka Štuhec, 29-letna Mariborčanka, trenutno še pili formo, vijuga po ameriških smučiščih in se pripravlja za povratek na tekme svetovnega pokala. Tokrat po že sedmi poškodbi, zaradi katere je izgubila zadnji del prejšnje sezone, ki jo je oddaljil od medalj v smukaškem in superveleslalomskem seštevku. Na tekme se bo vrnila na "njenem" smučišču v kanadskem smučarskem središču Lake Louise. Tam, kjer je leta 2016 z dvema zmagama v dveh dneh začela zmagovito pot - trenutno je pri devetih zmagah na tekmah za svetovni pokal, je tudi dvakratna svetovna prvakinja v smuku. Z njo smo se pogovarjali pred odhodom čez Atlantik, ko je v Mariboru prvič v sezoni stisnil mraz in je v zraku zadišalo po snegu. Ima Ilka kdaj občutek, da zima diši? "V Mariboru tudi pozimi pogosto dežuje, a ta vonj po snegu se v zraku, kjerkoli se pojavi, dobro zazna. Zadnje dneve, ki smo jih preživeli na evropskih ledenikih, se je recimo že zelo čutilo, da prihaja zima. Da prihaja naš čas."

Pozimi se ljudje običajno umirimo in narava se pripravlja na počitek, preden se spomladi življenje znova začne ...

"Ne vem, o čem govorite (smeh). Nam smučarjem se življenje začne v teh dneh. Sama sem polna življenja, začne se delo, ki ga počnem najraje, tu so tudi tekme."

Znova je za vami nekoliko daljša pavza, znova so se pojavljala vprašanja, kako se vrniti po poškodbi. Ste si odgovorili na vse dileme?

"Ja, dileme so razblinjene, vmes sem si odgovorila tudi na kakšno, za katero doslej nisem niti vedela, da obstaja."

Velike spremembe ste si privoščili tudi v sestavi ekipe. Kaj je drugače, boljše zaradi tega?

"Težko bi to vrednotila, ne bi se želela opredeljevati med slabšim in boljšim. Drugače pa je, saj smo v ekipo za trenerja dobili Švicarja. Prinesel je drugačno mentaliteto, svoj način dela, zato je v ekipi zavela svežina. To zdaj ni več rutina, kot bi bila, če v ekipi ne bi bilo sprememb. Z drugimi ljudmi smo razbili pričakovano."

Bivši trener Koštomaj vas je poznal, ko ste bili še otrok. V ekipo je nedvomno prinesel drugačen odnos, morda družinsko toplino. Je zdaj v vašem moštvu več strogega profesionalizma?

"Tega ne bi želela tako izpostavljati. Stef me seveda ne pozna na tak način, kot me je Grega. Ko pa sem se prebijala v svetovnem pokalu, ko mi je šlo vedno bolje, sem bila na radarju številnih trenerjev. Z Abplanalpom smo v preteklosti tudi sodelovali, posebno ko je še vodil Edit Miklos. Dobila sva se, oba veva, zakaj sva v svetovnem pokalu, in njegov način dela mi zelo ustreza."

Se pri tem omejujete na delo? Ali govorite tudi o vzdušju v ekipi, o celotni podobi skupine, prek katere si prizadevate osvajati medalje v vrhunskem smučanju.

"Stefan je zelo prijeten človek, kar je zelo pomembno. Okej, smo na treningih, delamo, a ob tem smo vsaj dvanajst ur tudi povsem normalni ljudje. Zato je tako pomembno, da se razumemo, se smejemo štosom enega in drugega."

Šal verjetno s trenerjem ne zbijata ravno pogosto, saj je med vama nekaj generacij razlike.

"Dobro, šale so nam tudi skupne. Razumemo se, vse štima."

image
Igor Napast Ilka in njen novi trener Stefan Abplanalp

Pred kratkim ste praznovali 29. rojstni dan. Je zdaj čas, ko ste si v smučariji rekli - zdaj ali nikoli? Da so menjave v ekipi tudi posledica tovrstnega razmišljanja?

"Ne, nisem bila na točki, ko bi si rekla, da je nekaj nujno narediti, spremeniti. Ni mi treba zmagati na vseh tekmah. Še zmeraj zelo rada smučam in vse je posledica tega. Če bi se mi smučanje priskutilo, tega zagotovo ne bi več počela na tem nivoju. Kot zdaj čutim, sem vsaj še nekaj let na varnem, ne bo mi vzelo volje."

"To je moje življenje, rada smučam in ob tem si ne postavljam nobenih zahtev, ki bi vodile k pritiskom"

​Toda tu je tudi sedem poškodb in vaših sedem vračanj na vrhunsko raven. Tega verjetno nikomur ne privoščite.

"Morda se po sedmih poškodbah res sliši čudno, da še zmeraj najraje smučam. Tekmujem, a tudi na treningih se je treba pošteno namučiti. Nič se ne zgodi samo po sebi. Po poškodbah je treba najprej obuditi mišice, trdo delati. Sedemkrat sem se že vračala, postopek rehabilitacije mi je znan do podrobnosti in številnim ljudem, ki so mi pri tem pomagali, sem neznansko hvaležna za pomoč. Nisem niti najmlajša in moja kolena tudi niso najbolj 'frišna', vse to je treba vzeti v zakup."

Nekoč ste že dejali, da imate poškodbe v družini, še vaš kuža si je poškodoval kolena. Zdaj je na rehabilitaciji po poškodbi kolena mama.

"Ja, zdaj je ona v fazi rehabilitacije, tudi zanjo to ni bila prva poškodba. Tokrat se je poškodovala na ledeniku. Takrat sem res bila pošteno prestrašena, groza. A je potem že odpotovala z nami v ZDA kot vodja ekipe, najprej v Copper Mountain, potem v Lake Louise."

V Kanadi se boste vrnili na tekme svetovnega pokala, tam, kjer ste prvič zmagali. Vam bo zaradi tega kaj lažje?

"Ne bi mogla trditi, da je tamkajšnji smuk moja tekma. Tam sem res v dveh dneh dvakrat zmagala, a to je bilo leta 2016 in danes to ne pomeni veliko. Posebne prednosti tokrat na startu zaradi tega ne bom imela. Spet bo treba dobro tekmovati."

image
EPA

Vas ni strah, da bi nova rehabilitacija pustila posledice, ki bi bile vidne na prvem startu po vrnitvi?

"Tega se ne bojim. Se pa zavedam, da se posledicam ne bom mogla povsem izogniti. Kasneje, na stara leta, bo sicer teh posledic verjetno še več. A takrat bom že vedela, zakaj me boli."

Novi trener Stefan Abplanalp je rekel, da vas bo na začetku treba nekoliko brzdati. Torej govori o nečem drugem - da si boste znova upali preveč. Ste prišli tudi pri sebi do zaključka, da je včasih kak teren treba presmučati tudi z rezervo, bolj z glavo in manj s srcem?

"Mogoče res. A še zmeraj ne razmišljam o tem, da bi se čuvala zaradi zdravja ali ker nečesa ne zmorem. Zdaj razmišljam, da mi včasih vsega, kar sem počela nekoč, ne bi bilo treba narediti. Če se na treningih proga predira in postaja nevarna, mi ni treba voziti, kot da si šele ustvarjam kariero. Tudi letos je bilo na ledeniških treningih zmeraj veliko ekip in včasih pogoji niso bili idealni. Takrat se je na progi dobro videla razlika med tekmovalci, ki so že bili poškodovani, in onimi svežimi - ti so se metali na glavo tudi, ko jim tega ni bilo treba."

"Morda se po sedmih poškodbah sliši čudno, da še zmeraj najraje smučam"

Že nekaj let ste konkurenca najboljšim smučarkam. Ali imate zaradi tega morda tudi težave pri organiziranju treningov? Vaša ekipa je majhna in si brez sodelovanja ne uspe organizirati primernih treningov, saj je treba ob progi zagotoviti dovolj ljudi, ki spremljajo vaše vožnje.

"Ne, nikakor. Letos poleti sem lahko trenirala celo z Avstrijci. S fanti druge skupine svetovnega pokala. Morda so bili člani ekipe za evropski pokal, saj ne vem natančno. Trenirala sem še s Švicarkami, cel kup tekmovalk je bilo ob meni, nobenih tovrstnih težav nimam."

Letos vam je verjetno še kakšna dodatna vrata odprl novi trener, posebno v švicarskem Saas Feeju, kjer je skoraj doma.

"Stef je tam doma, tam je odraščal. Zdaj je bil tam član skupine, ko so za treninge gradili skakalnice na progi, valove ..., vse, kar sem potrebovala. No, te objekte na progi so zatem uporabljali tudi drugi tekmovalci, seveda, to ni bilo samo za nas. Stef je povsod zraven, dela."

Argentine ali Čila poleti niste pogrešali? Letos ste trenirali izključno na evropskih ledenikih.

"Ne, nekajkrat nas je na ledeniku tudi pošteno zazeblo, tam so bile nedvomno primerne razmere. Argentinske zime nisem pogrešala. Pa še razmere so bile letos tam bolj tako tako."

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku