(INTERVJU) Škof Stanislav Lipovšek: Imamo program. Pa še kako!

Vanessa Čokl, 20.4.2019
Igor Napast

Za veliko noč, najvišji praznik na cerkvenem koledarju, govori upokojeni celjski škof. Urnik ima prepoln, ko čaka naslednika. V tem letu, ko se jim v celjski škofiji vrti, pravi. Oceni Cerkev, domovino, Evropo.

Do premika v Celje je bil leta in leta stolni župnik v Mariboru, zelo vpet na primer v oba papeževa obiska (Janeza Pavla II.) v Sloveniji, od drugega leta 1999 je letos 20 let. Nekaj časa je bil začasni upravitelj mariborske nadškofije. Od konca lanskega leta je dr. Stanislav Lipovšek upokojeni celjski škof. Aktivni upokojeni škof, ki čaka naslednika.

Začneva v Parizu, gospod Lipovšek? Velik požar v znameniti katedrali v začetku velikonočnega tedna.

"Res hudo. Zelo me je prizadela ta novica, onemel sem. To svetišče sem si temeljito ogledal in občudoval to mojstrovino človeškega duha. Tisti vitraji, to je res poezija. In arhitektura seveda. Orgle. Notredamski zvonovi. Pa vsa zgodovina, vključno s spreobrnjenjem Paula Claudela. Napoleon je bil okronan v tej katedrali, ko si je vzel krono od papeža. Revolucija je zelo poškodovala cerkev. Kaže, da je bila zdaj res nesreča, neprevidnost pri obnovi, to se lahko hitro zgodi. Me je pa zelo prijetno presenetila solidarnost po vsem svetu. Francozi tako ali tako, to je njihov ponos, identiteta, točka, ki jih vse povezuje. Predsednik Macron je bil takoj tam. Pa pariška županja in nadškof. Objeli so se, dali vedeti, da bodo solidarno šli naprej. Evropa se je takoj zbudila. Rusija. Papež. To je lahko tudi izhodišče za promoviranje evropske kulture, ker se Evropejci žal skorajda malo ne bom rekel, da sramujemo, ampak izogibamo priznati, od kod prihajamo. Da imamo judovsko-krščanske, grško-rimske korenine. Če se odrekamo filozofiji, pravu, duhovnosti, potem smo v temi, v megli! Kje je izhodišče, kje je norma, kje je smer? Ta dogodek bo lahko Evropo celo usmeril k duhovnim vrednotam. Ljudje so v ponedeljek trumoma šli skupaj in zrli v pogorišče, eni so molili, eni peli, bilo je upanje, da ne more kar vse propasti in da ne bo. Res kaže, da bo to zelo pozitivno prispevalo k naši evropski situaciji. Predstavniki Cerkve imamo pa tako ali tako posebno nalogo, da vračamo Evropi dušo, duhovno tradicijo."

image
Igor Napast ”Vsi govorimo, da je kriza molitve, pa še nikoli nismo imeli toliko molitvenih skupin. Nikoli še nismo imeli toliko zakonskih skupin - pa pravimo, da je kriza družine. 5000 skavtov imamo, veselih, da so kristjani.”

Evropska situacija, ste rekli.

"Naša sedanjost in naša bodočnost! Iz preteklosti pa se učimo. Historia magistra. Ko bi jo le poslušali! Izkušnja povojne graditve evropske povezave je zelo dobra, a nam zdaj spet nekoliko polzi iz rok. Moramo biti pametni in to stabilizirati. Mimo raznih izmov! Močno vlogo igra pri tem na svoj način tudi papež Frančišek. Nekaj čisto novega je njegov odnos do islama. Trud za dialog med muslimani in kristjani, to papež imenitno uresničuje. Po drugi strani je kar poniknilo delo več kot enega papeža na zavetnikih Evrope. Benedikt, slovanska Ciril in Metod pa pričevalka Edith Stein, Brigita Švedska in Katarina Sienska. Trije možje, tri dame so stebri, svetilniki - in to smo kar malo pozabili. Benedikt je kultiviral Evropo z moli in delaj, akcija in kontemplacija. To so vse dobri nastavki za naše današnje smeri."

Upada to, upada ono, ampak ni vse črno

Če malo zoživa pogled, novega celjskega škofa še čakamo. To bo prva naloga novega papeževega diplomata v Sloveniji.

"Ja. Tu je vse malo megleno. Mislili smo, da bo šlo hitreje, pa se je prekrilo z menjavo nuncija. A običajno traja leto dni, tako da Vatikan še ni v zamudi. Včasih smo malo neučakani. Imamo imenitnega škofijskega upravitelja in čakamo novega škofa, ker je važno, da je upravno zadeva jasna, da nismo v prostem hodu, da se odgovornosti porazdelijo in da gremo naprej. Uresničevat program."

Ja? Po finančnem polomu v Mariboru programa Cerkve kakor da ni. Smeri.

"Ne bi rekel. Imamo program. Pa še kako! Smer je še vedno drugi vatikanski koncil, to je jasno. Trenutno pa smer nakazuje papež Frančišek. V Rimu je bila sinoda o mladih. Če kdaj, je Cerkev danes v prihodu, ker se močno ukvarja z mladimi, ki niso samo bodočnost, ampak tudi sedanjost. Sinodalni dokument Jezus živi je zlata jama. Ko pa v Cerkvi govorimo o mladih, mislimo tudi na odrasle in starejše. Zakaj? Mladi imajo starše, stare starše, vzgojitelje, učitelje. Saj je res, da so statistike negativne. Upada to, upada ono. A kakor pravi ena od poznavalk situacije, istočasno ko se mnogo reči podira, tiho raste novi gozd. Tudi pri nas. Vsi govorimo, da je kriza molitve, pa še nikoli nismo imeli toliko molitvenih skupin. Nikoli še nismo imeli toliko zakonskih skupin, pa pravimo, da je kriza družine. Koliko je otroških zborčkov! Pravimo, da je mladinska pastorala v krizi, pa nismo še nikoli imeli toliko animatorjev. 5000 skavtov imamo, veselih, da so kristjani. Saj je še in še problemov, ker je verouk izrinjen na obrobje, z naukom pa smo dobro opremljeni. Priročnik, ki ga nikoli nismo imeli: zakaj hodimo k maši ali zakaj ne gremo ... Saj je res, da nam po birmi odhajajo, ampak ne vsi. In se tudi vračajo. Ob poroki, prvem otroku, kakšni hudi preizkušnji. Povezani so s Cerkvijo, to, kar so dobili v mladosti, lepi spomini, ostane, in zelo je važno, kako jih nagovarjamo. Je pa psihofizična zakonitost, da mlad človek preverja resnico, zavrača in sprejema. Tako da ni vse črno. Tudi Slovenija ni v praznem teku. Plan je."

Lipovšek je uspeh
Celje je letos škofa, rojenega v Vojniku, naredilo za častnega občana: "Častni občan, ja. Lepo," reče malo ganjen: "Da njegova mama pravi, da ima zato takšen uspeh v firmi, ker mu je Lipovšek na začetku žegnal prostore, je na slovesnosti omenil direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. (Smeh.) Takrat sem bil še stolni župnik v Mariboru in sem šel k njemu, zdaj se je tega spomnil. Malo se poznamo, doma smo iz istih krajev."

Da se Cerkev stara, to tudi je. Župnije se praznijo in cerkve.

"Ne samo Cerkev, tudi družba se stara. Evropa se stara. In Slovenija. Ampak sredi puščave začnejo izvirati vode, tudi danes, ko se zdi, da je vse na tleh."

V Šmarju bo uvajanje za duhovnike

Tudi bogoslovje se pri nas že nekoliko pobira. Po kosu let, ko je bila velika kriza, skoraj nobenega pritoka?

"Nekoliko se svita. Letos pa smo v celjski škofiji dobili takšen dar, da se nam kar vrti. Za vso Slovenijo bo v celjski škofiji, v župniji Šmarje pri Jelšah, od jeseni tako imenovani pripravljalni letnik. Vse slovenske škofije bodo svoje kandidate pošiljale v Šmarje. Vsecerkveni napotek papeža je, da je treba kandidate za duhovnike vzeti najprej na univerzalno uvajanje. Psihološko, teološko, etnološko ... Na teren bodo šli. Da se malo aklimatizirajo. Se seznanijo z realnostjo. Mnogi pridejo čisto odtujeni. So iskalci, nekaj bi radi, pa ne vedo, kaj natančno. Najprej jih je treba umiriti, malo orientirati, dozoreti morajo. Pravočasno smo razmišljali in pred letom enega človeka, dr. Janeza Kozinca, poslali na specializacijo v Rim, in je pripravil takšen program, da smo bili škofje zelo zadovoljni."

V polnem pogonu ste v velikonočnem tednu. Upokojeni škof brez časa.

"Moj koledar je poln! Kličejo me na vse strani, ker da imam zdaj, ko sem upokojen, čas. Počakajte malo, jaz imam urnik, dan ima 24 ur, ne morem biti na dveh koncih hkrati! (Smeh.) Že moram reči ne, ne morem povsod. Oba bova imela dovolj dela, ko pride novi škof, mu bom pomagal, kolikor bom lahko. Ne šparam se. Ker novega škofa še ni, vodim velikonočno bogoslužje. Od cvetne nedelje do velikonočne vstajenjske maše. Velika noč je skrivnost Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Jezus se sooča z realno situacijo. V realni situaciji življenja pa so tudi problemi. Bolezni, vojne, terorizem, begunstvo, smrt. Sporočilo za vse čase, za vse ljudi dobre volje, je, da smrt ni zadnja postaja, ampak prehod v novo življenje. Tu pa nastopi vera. Velika noč je za kristjane praznik življenja, upanja, veselja."

Duhovnik, ki živi in dela za svojo župnijo, ne trpi pomanjkanja


Mnogi pridejo v bogoslovje čisto odtujeni. Nekaj bi radi, pa ne vedo, kaj natančno


Kje je izhodišče, kje je norma, kje je smer? Evropejci smo to malo pozabili

Ni pa čas kake nove prakse. Ihanski župnik, na primer, je vernikom zelo natančno naročil, koliko naj te dni donirajo Cerkvi, in ni bil skromen. Reakcija je bila dvojna. Eni so bili zgroženi, drugi so se odzvali, češ, ja, kar naj se Cerkev sama financira.

"No, to je gotovo napaka, tako se ne dela. Je že res, da sistem nagrajevanja duhovnikov pri nas še ni urejen, je pa tudi res, da je duhovnik, ki živi in dela za svojo župnijo, tudi primerno preskrbljen in ne bo trpel pomanjkanja."

Nič pod tepih, ne ne

Letos je imel papež velik sestanek v Rimu zaradi spolnih zlorab. Iz tega meseca so navodila slovenskih škofov, da se vsak sum spolne zlorabe nemudoma naznani civilnim službam, določili ste, kako sme oziroma ne sme biti v relaciji duhovniki in mladoletni, ki imajo stik s Cerkvijo, in tako naprej. To ni bila samo preventiva?

"Preventiva in kurativa! Nekaj problemov žal imamo in jih moramo reševati. Zelo smo hvaležni papežu, ki je zelo jasen, da je tu ničelna toleranca. Saj to je kriminal! Če je eden, je preveč. Je pa treba obenem upoštevati načela pravne države. Škof pa je odgovoren za škofijo. To, kar se pri nas tu in tam dogaja, lov na čarovnice, grešni kozli ... Ne, hvala. Postopek teče na civilni in na cerkveni ravni. Nič prikrivanja. Nič pod tepih, ne ne! Za vse čase pa velja načelo, da je človek nedolžen, dokler se mu ne dokaže. Sem imel klasičen primer, šolski. In smo uredili. Človeka sem začasno umaknil. Ko se je hvalabogu dokazalo, da ni res, se je vrnil."

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku