(INTERVJU) Diamantni maturantki: Preprosto potrudiš se po najboljših močeh

Barbara Bradač, 22.7.2019
Andrej Petelinšek

Ne dva, kar trije diamantni maturanti programa mednarodna matura prihajajo z II. gimnazije Maribor in so letos edini v Sloveniji, ki so dosegli ta izjemni uspeh. To so Maša Predin, Zala Šeško in Vid Homšak.

Edini trije maturanti programa mednarodna matura v Sloveniji, ki so letos zbrali vseh 45 možnih točk in s tem postali diamantni maturanti, so Mariborčanki Maša Predin in Zala Šeško ter Vid Homšak iz Lenarta, ki se jima je pridružil po uspeli pritožbi. Letošnji najboljši maturanti so sošolci iz II. gimnazije Maribor, ki je ena od treh gimnazij v naši državi, ki ta program izvaja. Mednarodna matura je mednarodno priznani zaključek srednješolskega izobraževanje, ki omogoča študij na večini univerz po svetu. Pogovarjali smo se z Mašo Predin in Zalo Šeško, saj so bili rezultati Vida Homšaka po pritožbi znani šele konec tedna.

Na kaj sta najprej pomislili, ko sta izvedeli za odlične rezultate?

Maša Predin: "Bila sem doma in je bilo kar stresno, predvsem tiste zadnje ure, preden so bili rezultati objavljeni. Bila sem prijetno presenečena, najprej pa sem poklicala družino in ji povedala dobro novico."

Zala Šeško: "Pravzaprav niti nisem sama izvedela za svoj rezultat. Poklical me je sošolec, mi rekel, naj hitro pogledam na mejll. Pa sploh nisem vedela, zakaj, tako da me je malo prestrašil. Po glavi mi je švigalo, le kaj piše takega. In potem mi je povedal, da sem diamantna maturantka, da sem dosegla vse točke, in mu sploh nisem verjela. Sem pa bila prav takrat na metroju v Parizu, in ko sem prišla v stanovanje, sem se lahko prepričala."

Na metroju? Niste mrzlično čakali pred računalnikom?

Zala Šeško: "Nisem vedela, ali bodo rezultati res takoj objavljeni. Pa v Parizu sem bila (nasmeh) in bi imela ves dan zapravljen, če bi samo čakala in živčkala."

image
Osebni Arhiv Vid Homšak

Vid Homšak: Med klavirjem in fiziko zmagala fizika
"Neverjetno, da smo vsi diamantni maturanti sošolci. Res sem vesel, da sem del tega, in tudi za Zalo in Mašo. Do vseh točk mi je manjkal le odstotek, a vedel sem, da sem pisal bolje, zato je šola vložila pritožbo in na koncu se je izšlo," je v soboto odgovoril Vid Homšak, ko smo ga zmotili na zasluženih počitnicah nekje v obmorskih krajih.
Ker se mu zdi raziskovanje temeljnih načel narave izjemno zanimivo, bo študiral fiziko na Imperial Collegeu London, čeprav ni bil vedno zagret fizik. Velik del njegovega življenja namreč predstavlja klavir. Vzporedno z Drugo, kot kratko pravijo II. gimnaziji Maribor, ima opravljeno srednjo glasbeno šolo na konservatoriju, zadnjih pet let se je izobraževal tudi na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. "A vseeno sem od nekdaj vedel, da klavirska pot ni zame, saj sem preveč radoveden in mi klavir ni dovolj. Zanimanje za naravoslovje je bilo vedno prisotno, kljub temu pa za študij fizike krivim našega fizikalnega profesorja dr. Marka Jagodiča." Klavirju se vseeno ne namerava odpovedati. Uspehov, kot so, pa kljub trdemu delu ne bi bilo, pravi Vid Homšak, brez družine, dekleta in prijateljev, katerim se še posebej zahvaljuje.

Vajin rezultat je 45 točk. Niti ene točke nista izgubili, nikjer zgrešili. Kako to uspe?

Zala Šeško: "Mislim, da nihče ne pričakuje, da bo zbral prav vse točke. Vsi nekako računamo, da bomo izgubili vsaj eno ali dve. Predvsem zato, ker je toliko različnih komponent, ki prispevajo h končni oceni. Preprosto potrudiš se po najboljših močeh."

Maša Predin: "Ampak to, da je več komponent, lahko tudi pomaga. Med letom oddajamo seminarske naloge, na pisni maturi pišemo več pol, in če ti gre nekje malo slabše, se lahko kompenzira z boljšimi komponentami. Mislim, da je to tudi meni pomagalo pri nekaterih predmetih."

Kaj je potrebno, da se doseže takšen uspeh? Razkrijta recept.

Maša Predin: "Predvsem sprotno delo. Še bolj bistveno pa je postavljanje prioritet, kaj naj narediš takoj in kaj lahko malo kasneje. Sam sebe moraš dobro poznati, vedeti, kaj ti gre bolje, kaj težje. Veliko smo se učili. Ko smo končali pouk, skoraj ves dan. Ker sem imela več naravoslovnih predmetov, je zame to pomenilo predvsem reševanje vaj."

Zala Šeško: "Poleg truda, vztrajnosti, kar je zanesljiv recept za vse stvari, prav to, da veš, za kaj potrebuješ več časa, čemu se je vredno bolj posvetiti, čemu manj."

Maša Predin: "Pa izvrstni profesorji, ki ti znajo približati predmet. Čeprav nisem bila prav velik matematik, mi je bila matematika pri profesorici Barbari Pećanac eden najljubših predmetov."

Zala Šeško: "Presenetljivo mi je fizika prirasla k srcu zaradi profesorja Marka Jagodiča."

"Ne nazadnje nihče ne pričakuje od tebe, da znaš na vse pravilno odgovoriti, ampak da znaš svoje znanje uporabiti"

Je bilo kaj časa za prijatelje? Za ljubezen? Za prosti čas?

Zala Šeško: "Se je našlo, če si to želiš in se znaš organizirati. Če drugega ne, smo se srečevali s sošolci in se pritoževali nad tem, koliko dela imamo."

Zala, kaj je bil recimo vaš ventil za sproščanje?

Zala Šeško: "Prijatelji. Čeprav se sliši osladno, ampak sošolci so natančno vedeli, kaj prestajamo. Jaz tudi meditiram, kar mi je tudi pomaga pri premagovanju stresa in lažji koncentraciji."

Maša Predin: "Jaz bi dodala še glasbo. Sem sicer rokerica po duši, ampak sem ob takšnem stresu raje sedla za klavir in kitaro. Imam še note iz glasbene šole in sem igrala vse, kar mi je prišlo pod prste."

Šest predmetov, pouk v angleščini, to vemo, da tehnično razlikuje mednarodno maturo od splošne. Ampak kje vidita razliko?

Zala Šeško: "V nekatere predmete se zelo poglobimo. Pri jezikih se mi sicer ne zdi prav drastična razlika. Vendar je ves program sestavljen drugače, manj je poudarka na slovnici. Recimo pri slovenščini se slovnice sploh ne učiš, moraš pa jo znati, ko pišeš esej. Pri fiziki smo obravnavali snov, ki je primerljiva, ampak na višjem nivoju, pri dodatkih pa smo se zelo posvetili relativnosti."

Maša Predin: "Odvisno je tudi od nivoja. Štiri predmete sva imeli na višjem nivoju, ki je pri nekaterih predmetih morda bolj zahteven kot na nacionalnem preverjanju. Tako smo pri kemiji na primer obravnavali njeno uporabnost v povezavi z okoljevarstvom."

Zala Šeško: "Precej specifične stvari smo se učili, in to je največja razlika, da predeluješ bolj univerzitetno snov in si tako bolje pripravljen na fakulteto."

Obe študijsko pot nadaljujeta v tujini. Maša, vi v Angliji, na Cambridgeu. Koga si želijo za študente? Samo tiste s povprečjem 5,0?

Maša Predin: "Težko je povedati, kaj natančno iščejo. Na začetku je tako kot na drugih univerzah v Veliki Britaniji. Izpolniš vpisnico, napišeš personal statement, kjer se predstaviš, opišeš svoje dosežke. Na podlagi tega in priporočil profesorjev izberejo študente, ki jih decembra povabijo na intervju. Vendar to ni klasičen intervju v smislu pogovora o kandidatu, ampak moraš opraviti test z nalogami, ki so zasnovane tako, da jih najverjetneje ne boš znal rešiti v celoti. Zanima jih, kako se spopadaš s problemom, kako iščeš rešitve. Na intervjuju se potem pogovarjaš o tem. Januarja izveš, ali si pogojno sprejet, kajti maturo moraš vseeno odlično opraviti."

Počutje, ko prvič prestopiš prag Cambridgea?

Maša Predin: "Presenečena sem bila, ker sem si mesto predstavljala drugače, da so povsod knjižnice in stare zgradbe, pa je precej normalno mesto, vendar bolj domače in mirno kot recimo London."

Trema pred intervjujem je verjetno bila?

Maša Predin: "Precej je bilo napeto, ker sem ves dan čakala na intervju. Rekla sem si, da bo že šlo, nekaj znanja že imam. Ne nazadnje nihče ne pričakuje od tebe, da znaš na vse pravilno odgovoriti, ampak da znaš svoje znanje uporabiti. Spraševalci, moja sta bila profesorica imunologije in profesor kemije, ne iščejo napak, ampak tisto najboljše v tebi, kar je tvoj prispevek univerzi. Pa zelo prijazna sta bila, tako da sem se takoj počutila dobro in sprejeto."

Zala, vi boste v Londonu študirali področje kreativnega računalništva.

Zala Šeško: "Ja, na univerzi Goldsmiths. Za vpis nisem imela intervjuja, sprejeli so me na podlagi ocen, priporočil in 'personal statementa'. So me pa potem povabili na intervju za štipendijo, ki sem jo tudi dobila."

Goldsmiths je malo manj znan kot Cambridge. Vaš študijski program je nekoliko bolj poseben.

Zala Šeško: "Moj cilj je bil, da če že grem v tujino, želim tja, kjer lahko dobim najboljše znanje na izbranem področju. Seveda takoj pomisliš na Oxford, Cambridge, takšne zelo znane univerze, ampak ker nimajo tega programa, sem začela iskati najboljšo na tem področju, in to je Goldsmiths."

Kaj je kreativno računalništvo?

Zala Šeško: "To je težko opisati. Ni grafično oblikovanje, ni čisto računalništvo, ampak nekaj vmes. Ustvarjaš računalniške programe s pomočjo umetnosti, nato pa lahko delaš podobno kot klasični programer ali pa ubereš drugo pot in se posvetiš na primer animaciji, kreiranju uporabniške izkušnje in podobno."

Nobena od vaju ni tipična predstavnica generacije Z, ki da ves dan gleda v zaslon telefona, tablice, ki večino časa preživi na spletu. Maša, vi niti facebook profila nimate, Zala, vi ste zagotovo v koraku s sodobno tehnologijo. Nobena na mizi med pogovorom nima telefona. (Več kot dve uri, kolikor je trajal pogovor, nista pogledali na telefon.)

Zala Šeško: "Ker je to vljudno in kulturno."

Maša Predin: "Imam FB-profil, vendar ga uporabljam le za praktične stvari, recimo za šolsko skupino. Sem imela nekaj časa veliko socialnih medijev na telefonu, pa se mi je zdelo, da me samo motijo."

Zala Šeško: "Jaz sem se omejila na največ dve uri. Se mi zdi, da je to prevelika distrakcija. Za računalnikom sicer preživim veliko ur, sploh nočnih, ko pišem kakšno programsko kodo. Računalnik in tehnologija sta zelo uporabna, ampak ju velikokrat uporabljamo napačno. Socialni mediji so lahko res nekaj dobrega, hitra izmenjava informacij, hkrati pa tako zasvojijo, da se ne moreš niti skoncentrirati, saj ves čas iščeš nekaj novega, in če tega ni, ti je hitro dolgčas."

Kje se vidita čez 20 let?

Zala Šeško: "Pravzaprav še nimam neke začrtane poti, ampak me zelo zanimajo povezave in vplivi tehnologije ter različnih aplikacij na možgane, na razvoj človeške psihe, tudi umetna inteligenca."

Maša, je vaša pot že bolj začrtana?

Maša Predin: "Ja, mene zanima molekularna patologija, mehanizmi razvoja bolezni, ampak na molekularnem nivoju."

To ste tudi verjetno zapisali v motivacijskem pismu in odgovorili na vprašanje, zakaj bi Cambridge sprejel prav vas?

Maša Predin: "Ja, sem omenila. (Nasmeh.) Zdi se mi, da je prednost to, da vem, kaj hočem raziskovati, ker želim postati znanstvena raziskovalka. Omenila sem, da imam izkušnje iz raziskovalnih nalog in s simulacijami, ki postajajo v znanosti pomembna metoda, ki je zelo dostopna. V tretjem letniku gimnazije sem raziskovala in delala računalniške simulacije na temo, kako mikrovalovi vplivajo na zvijanje peptidov."

Zanima vas multipla skleroza. V prvem najinem pogovoru ste povedali, da si želite za to zahrbtno bolezen iznajti zdravilo. Zakaj vas je nagovorila prav ta bolezen?

Maša Predin: "V omenjeni raziskovalni nalogi sem se srečala s številnimi nevrodegenerativnimi boleznimi, vendar me je multipla skleroza kot progresivna bolezen mladih, za katero še ni učinkovitega zdravila, najbolj nagovorila."

Obe odhajata v tujino. Zadnje čase se v Sloveniji piše, da se s tem izgublja nacionalni zaklad, država išče akcijske načrte, kako mlade zadržati doma.

Zala Šeško: "Jaz odhajam v tujino, ker mojega programa v Sloveniji ni. V tujini vidim več priložnosti kot doma. V Londonu je nepredstavljivo veliko možnosti za mladega, ki ima znanje v tehnologiji, da si tam ustvari ime."

Maša Predin: "Če bi želela točno to študirati v Sloveniji, bi morala najprej diplomirati iz biokemije, potem nadaljevati na molekularni biologiji, šele kasneje bi se usmerila v patologijo. Na Cambridgeu lahko že drugo leto dodiplomskega študija izberem predmeta patologija in nevrobiologija in študiram natanko to, kar me zanima. Bistveno pa je, da je v tujini veliko praktičnega raziskovalnega dela in da se naravoslovci lažje razvijajo kot raziskovalci in ne samo kot teoretiki."

image
Andrej Petelinšek
Kaj bi vodilnim v državi predlagali, kar se tiče mladih, šolanja in odhoda v tujino?

Maša Predin: "Naj več vlagajo v znanost in tehnologijo. Pa naj na naš odhod ne gledajo kot na izgubo, ampak kot na priložnost za nas, da živimo kot del druge kulture, da osebno rastemo."

Zala Šeško: "Dobila bom znanje, ki ga v Sloveniji ni moč dobiti, in vedno lahko pridem nazaj in ga delim. Ni nujno, da bom ostala v Angliji ali pa nasploh v tujini, res pa je, da tam vidim več priložnosti."

Za mednarodno maturo sta se odločili v drugem letniku. Za seboj imata torej celoten slovenski osnovnošolski sistem in polovico srednješolskega. Veliko je polemik o našem šolskem sistemu, da ubija kreativnost, vedoželjnost. Kakšno je vajino gledanje?

Maša Predin: "Program mednarodne mature izjemno ceni kritično razmišljanje, da ko izveš za novo informacijo, razmišljaš, kaj pomeni, kako se uporabi, zakaj je tako, torej da hkrati dvomiš o vsem, kar izveš. Poudarjajo, da moraš vse prednosti in ..."

Zala Šeško: "... slabosti vedno primerjati. Recimo pri predmetu teorija vednosti se sprašuješ, kaj je to znanje, kako veš, da nekaj veš ali ne veš ... Se pravi več razmišljanja, ustvarjanja, lastnega mišljenja, idej, ampak neko faktografsko znanje je osnova, da sploh lahko kritično razmišljaš."

Maša Predin: "To je vedno osnova, vendar pridobimo tudi višjo raven znanja, s tem ko o tem dvomimo in ... evaluate ..." (smeh)

Zala Šeško: "... presoditi."

Maša Predin: "Presojamo znanje, ja."

Se velikokrat zgodi, da se vama v misli prikradejo angleške besede?

Obe hkrati: "Ja. Ves čas."

Zala Šeško: "Še posebej, če se pogovarjaš o mednarodni maturi, kjer je tudi velikokrat težko prevesti kakšne pojme in jih že avtomatično poveš v angleščini. Razmišljam tudi v angleščini."

Maša Predin: "Zdaj je mogoče že malo boljše. V času mature je bilo res grozno. Ko sem prišla domov, sem se začela pogovarjati v angleščini."

Maturo opisujejo kot zrelostni izpit. V čem sta bolj zreli?

Zala Šeško: "Ne toliko zaradi izpitov, pač pa zaradi priprav, ker se v tem času najbolj spremeniš, ker se res zahteva veliko organizacije, vztrajanja in truda. Na koncu je samo še, zdaj bom to odpisal, saj znam."

Maša Predin: "Pa ker odpira nova vrata, ki so potem zrelostna preizkušnja."

Sta kdaj podvomili? Da mogoče pa ne bo šlo, zakaj sem izbrala težjo pot ...?

Zala Šeško: "Mislim, da smo to vsi doživeli ob viških stresa. Ampak potem si rečeš, da tako daleč sem že prišel, da to še pač moram narediti, ne gre drugače."

Maša Predin: "Seveda. Teden dni pred maturo. Potem pa se spomniš, da ti bo to omogočilo pot, ki drugače ne bi bila možna. Sprijazniš se in se potrudiš po najboljših močeh."

"Si rečeš, tako daleč sem že prišel, da to še pač moram narediti, ne gre drugače"

Pri mednarodni maturi so ob klasičnih predmetih pomembne še dejavnosti s področij kreativnosti, aktivnosti in prostovoljnega dela. Brez tega ne morete pridobiti diplome mednarodne mature. Kaj sta izbrali?

Zala Šeško: "Na področju kreativnosti sem veliko fotografirala, kar sem sicer počela tudi vsa štiri gimnazijska leta. Pri prostovoljstvu sem pomagala pri specialni olimpijadi, ki jo organiziramo na Drugi vsako leto, nekaj časa pa sem pomagala tudi pri organizaciji Greenpeace in pri mladinskem kulturnem centru. Pa še kaj."

Maša Predin: "Jaz sem na področju kreativnosti predvsem pripravljala raziskovalne naloge. S sošolcema smo na šoli izvajali Pišem za pravice od Amnesty International. V okviru prostovoljstva sem bila pri Greenpeaceu dve leti, kar je bila res super izkušnja, spoznala sem zanimive ljudi, od takrat se bolj zavzemam za okoljevarstvene probleme. Mislim, da je tu srž. Čeprav smo na začetku to dojemali bolj kot ne nesmisel, ugotavljam, da smo razvijali sposobnosti in interese, ki jih drugače ne bi."

Na primer?

Maša Predin: "Organizirali smo veliko delavnic in dogodkov, razvili smo organizacijske sposobnosti. Navezovali smo stike z ljudmi, krepili medčloveški stik, sposobnost pogovarjati se o perečih temah z mimoidočimi."

Zala Šeško: "Sposobnost samorefleksije, ker smo vedno morali napisati, kaj smo počeli, kaj smo se pri tem naučili. Čeprav sem že prej imela veliko obšolskih dejavnosti, sem prav s tem, da sem morala tukaj dokumentirati, pogledati nazaj, se samozavedati naučenega, največ pridobila."

Omenjata samorefleksijo. Kdo je torej Zala Šeško in kdo je Maša Predin?
image
Andrej Petelinšek

Maša Predin: "Sem zelo trmasta, tudi perfekcionistka. Včasih je to malo problematično, ampak večinoma koristi. Predvsem pa skušam biti aktivna članica družbe, da se bolj globoko ukvarjam s problemi, ki jih vidim. Sem kritična do družbe, do družbenih pojavov, ravnanj."

Zala Šeško: "Sem nekdo, ki išče izzive, ne odneham, dokler nisem zadovoljna. Nasploh si zmeraj želim širiti svoje obzorje. Pomembno je, da se mladi borimo za neke spremembe, ne samo, da to govorimo, ampak da to delamo."

Kakšne spremembe?

Zala Šeško: "Recimo, obe sva vegetarijanki. Na začetku sem se tako odločila zaradi zdravja, zdaj pa odkrivam vedno več razlogov, zakaj je bila ta odločitev prava. Najbolj zaradi okolja, da se odrečeš mesu, jajcem, mleku, pomagaš okolju. Pa več uporabljam javni prevoz."

Maša Predin: "Jaz se trudim zmanjšati porabo plastike in skušam čim manj nakupovati v embalaži. To je velik izziv."

Do novih izzivov sta na počitnicah. Zala je že bila na potovanju po evropskih prestolnicah ...

Zala Šeško: "Mogoče grem še na morje in kak enodnevni izlet, drugače pa počitek doma. Nekaj bom pa delala. Selitev in študij v tujini sta kar finančno breme in malo dodatnega denarja ne škodi."

Maša Predin: "Morje imam načrtovano, sicer pa paše, da je malo dolgčas. Počasi pa bo treba že začeti načrtovati, kako bo s selitvijo, in podobno."

Kdo krije stroške šolanja? Že samo bivanja v tujini je verjetno drago.

Zala Šeško: "Za stroške bivanja bom morala odšteti dobrih tisoč evrov na mesec, mogoče 1400 evrov. Šolnina je 9250 funtov letno. Upam, da bom dobila štipendijo AdFutura, ki krije šolnino in še določen znesek za bivanje. Brez tega si bom študij v Londonu težko privoščila."

Maša, koliko stane šolnina na Cambridgeu?

Maša Predin: "Enako, 9250 funtov letno. Edino bivanje je malo cenejše pa v kampusu bom živela. Precej privarčuješ, če si sam kuhaš."

Zala: "Jaz se že učim kuhati, da bo lažje in ceneje."

Popotnica mladim v Sloveniji, svetu?

Zala Šeško: "Treba se je zavedati, da smo vsi na istem planetu in da konflikti nikomur ne koristijo."

Maša Predin: "Potrudite se najti tisto, kar je vaš klic. Ne glede na to, kaj je tvoj talent, lahko vedno na neki način prispevaš, pomagaš sebi in drugim."

Anketa

Ali poleti uživate več sadja in zelenjave kot v preostalih letnih časih?

Sudoku