(OSEBNA RAST) Časopis iz leta 1938: "Žal se pri nas dogaja, da delavec v prostem času preveč poseda po gostilnah, mesto, da bi se posvetil samoizobrazbi"

Bojan Tomažič, 26.6.2020
Profimedia

O pomenu notranje higiene in samoizobraževanja ter notranje rasti govori že besedilo, objavljeno v časopisu Kmečka žena iz leta 1938, desetletja preden so vsebine in knjige za osebno rast dosegle zanimanje širšega kroga bralcev po svetu.

Svoje zdravje moramo čuvati bolj kot vse drugo imetje. Posebno velja to za delavni sloj, ki mu je zdravje vse njegovo bogastvo. To zdravje pa je pri delavnem sloju v veliki meri ogroženo ne samo vsled vrste dela, ampak tudi vsled pomanjkanja izobrazbe.

Tako se začne tekst o potrebni higieni, ki je bil maja 1938 objavljen v časopisu Kmečka žena. "Žal se pri nas dogaja, da delavec v prostem času preveč poseda po gostilnah, mesto, da bi se posvetil samoizobrazbi. Vsled tega delavstvo tudi ni dovolj seznanjeno s higieno in posveča snagi prav malo pažnje."

V časih, ko so v besedi higiena imeli še j, se niso čudili, da nekatere bolezni zahtevajo žrtve prav iz delavskih slojev. Pišejo o snagi v gospodinjstvu, ker je "v sobnem prahu zelo veliko kali bolezni". Treba si je umivati roke in si čistiti nohte. "​Roj muh v hiši je bil znak nesnažnosti in kulturne zaostalosti. Gospodinja mora biti tudi varčna v kuhinji, imeti zelenjavni vrt in dobro je upoštevati pregovor: "Boljše je prihranjeno jajce kot sneden vol."

Poleg teh praktičnih nasvetov je časopis prinašal še kmetijske, članke o zdravilnih rastlinah in zanimiv opis časa. Tik preden sta fašizem in nacizem zanetila grozovito vojno, je Kmečka žena menila, da je neizmerno naših ljudi izzvalo krvavo ožarjeno nebo nad nesrečno katoliško Španijo. "Drhal brezbožnikov divja tam, požiga, ruši in mori. Cerkve in samostani v plamenih razpadajo, kri duhovnikov in redovnih oseb, kri neštevilnih nedolžnih žrtev moči nesrečno deželo. Moški in ženske in razbesnela mladež se kosajo med seboj v klanju in pustošenju. Čez Španijo gre strahoten krik: Proč z Bogom! Proč s Cerkvijo in vero! Uničimo vse, kar še na Boga spominja! Izbrišimo zadnjo božjo sled s površja zemlje!" so povedali, na čigavi strani so v španski državljanski vojni. "To je delo komunizma, ki je največji in najstrašnejši božji sovražnik. Komunizem je satanizem. Njegov nauk je nauk pekla, njegovo delo delo strašnih sil podzemlja. Komunisti v Španiji pa niso osamljeni. Ti strašni božji sovražniki so budno na delu po celem svetu. Tudi med nami rujejo več ali manj prikrito, tudi med našim narodom kujejo svoje peklenske načrte. Boga hočejo ubiti, Sveto vero hočejo pogaziti in uničiti. Mi vemo, zakaj je danes na svetu tako hudo. Zato, ker so ljudje zavrgli Boga in njegovo postavo. Bogu se več ne daje, kar je božjega, pravice Kristusa Kralja se prezirajo in teptajo, preganja se njegovo kraljestvo, sveta Cerkev."

Svet bo dočakal lepše in srečnejše dni šele takrat, ko se bo zopet ponižno uklonil Kristusovem vladarskem žezlu, so predstavili rešitev. "Tedaj, ko bodo v svetu zopet obnovljene in utrjene milosti polne krščanske ustanove, tedaj bodo zasijale zarje lepše bodočnosti. Svet je treba v Kristusu prenoviti. Družine, iz katerih raste človeška družba, morajo biti vse prekvašene in prešinjene s Kristusovim duhom. Vse v Bogu prenoviti, vse za Boga pridobiti, to je v velikih stiskah naših dni naša velika in sveta življenjska naloga." Eni naši so se takrat v Španiji borili proti fašizmu, drugi tole brali doma?! Komentarje tistih diametralno različnih pozicij lahko še danes preberemo v spletnih debatah.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku