Gorski tek: Gibanje na svežem zraku z najlepšim razgledom

Urška Kereži, 4.4.2020
Profimedia

Gorski tek je mešanica vzponov, ravninskih delov in spustov, zato moramo biti dobro fizično pripravljeni.

Marsikdo si po pretečenih začetniških tekaških korakih po ravnini zastavi vprašanje, kako je teči v naravi, po brezpotjih, razgibanem terenu in brezmejnih prostranstvih. Ko asfalt zamenjajo nepredvidljive in izmenjujoče se podlage. Vse omenjene odgovore prinaša gorski tek, ki je še najbliže teku na dolge razdalje, prav tako nepredvidljiv, prežet z adrenalinom, poln doživetij in pasti, kjer morate z vsakim korakom premagovati samega sebe. Gorski tek tako zahteva veliko vzdržljivosti, moči in poguma. Ker gre za mešanico vzponov, ravninskih delov in spustov, moramo biti posebno dobro fizično pripravljeni, obvladati različne tehnike teka, imeti dobro koordinacijo, obvladati zahtevnejše gibe in ob tem biti še hitri. Ker se običajno teče po uhojenih gozdnih in planinskih poteh ter terenih, ki jih uporabljajo pohodniki, je dobro obvladati tudi osnove orientacije.

Kratki koraki, a hitri

Kot rečeno, gorski tek združuje kombinacijo različnih elementov gibanja. Zato je zahteven in porablja veliko energije, še posebno pri večjem naklonu, ki se nenehno izmenjuje in nas sili v spremembe ritma. V primerjavi z ravninskim tekom je energetska poraba pri desetodstotnem naklonu namreč za polovico večja, za kar je seveda ob premikanju naprej krivo še gibanje v smeri navzgor.

Ker je korak krajši, tudi stopalo premaga krajšo razdaljo, zato je stopnja iztezanja mišice krajša in posledično se na naslednji korak prenese manj elastične energije. Napor je tako sicer manjši kot pri dolgih korakih, kjer mora mišica ustvariti veliko silo, za to pa porabi tudi več energije, saj se hkrati vključi več mišičnih vlaken. S krajšimi koraki dosežemo še boljšo odzivnost, obvladovanje telesa in hitrejše reakcije ob morebitnih presenečenjih, ki jih skriva razgibanost podlage.

Gor in dol

Drža oziroma nagib telesa pri teku navkreber je rahlo naprej proti tlom. Kot rečeno, je frekvenca korakov hitrejša, a dolžina krajša in se prilagaja naklonu. Odriv morajo podpirati stopala in ne zgolj blazinice, zato si pomagamo s pritiskom medenice na pete. Tako tudi razbremenimo kolena, ki podpirajo celotno težo in vse sile pri gibanju. Največje obremenitve na sklepe so pri teku navzdol.

Pri položnejših klancih z blagim nagibom naj bo tehnika podobna ravninskemu teku, medtem ko je pri strmih spustih pomembno, da se osvobodimo strahu in z vsakim korakom ne zaviramo, saj bomo tako počasnejši, porabili bomo več energije, tudi obremenitve na sklepe, tetive in mišice bodo večje.

Pomagajmo si z gravitacijo, ki naj dela namesto nas, in tako varčujmo z energijo. Pomembno je, da tudi pri teku navzdol delamo kratke korake, vendar z veliko frekvenco. Zaradi nepredvidljivega terena se bomo ponovno hitreje odzvali na morebitne ovire (blato, listje, korenine, kamenje, skale, veje …) in tudi obremenitev sklepov bo manjša.

Pomoč rok

Zelo pomembno je pravilno gibanje rok, saj nam pomagajo tako pri teku navzgor kot navzdol. Pri premagovanju klancev naj bodo gibi močni, poudarjeni in čim bliže telesu. Odmikanje komolcev od telesa namreč pomeni odklon nihanja rok od smeri teka, kar privede do rahlega sukanja trupa in posledično neenakomernega gibanja naprej ter do večje porabe energije. Pogled naj bo usmerjen naprej in ne pod noge, saj lažje nadzorujemo pravilen nagib trupa.

image
Profimedia Eni v gorah plezajo, drugi tečejo.

Pri spustu imajo roke pomembno vlogo pri lovljenju ravnotežja, zato naj sproščeno in prosto spremljajo tek. Če se želite preizkusili na kakšnem tekmovanju, na katerem uporaba palic ni dovoljena, je bolje, da trenirate brez njih.

Oprema

Najpomembnejši kos opreme za gorski tek je seveda obutev, ki se od klasičnih tekaških copat razlikuje po grobem profilu podplata in stranskih ojačitvah, ki preprečujejo prevelika nihanja stopala v predelu gležnjev. Dobra stabilnost, blaženje in nepremočljiv material, ki "diha", so ravno tako odlike dobrih copat.

Oblačila se bistveno ne razlikujejo od tistih, ki jih uporabljamo pri ravninskem teku. Priporočljivo je nositi bolj ohlapne kratke hlače, ki ne ovirajo gibanja, in majico brez rokavov, če nam seveda razmere to dopuščajo. Zaradi spremenljivega vremena in temperaturnih razlik, kar je v gorah in hribih pogost pojav, je dobro, da s seboj vzamemo še kakšen kos dodatne opreme. Sem sodijo vetrovka, majica, nogavice, lahke rokavice, kapa in steklenica z vodo ali izotonično pijačo, tudi kakšen energetski priboljšek ne bo odveč. Pri krajših tekih je prav tako dobro, da ste založeni s kakšnim gelom in vodo.

Dobro je biti založen s kakšnim gelom in vodo

Brezpotja so lahko nepredvidljiva in kaj hitro se zgodi, da se idealen tek sprevrže v iskanje poti, izčrpanost in dehidracijo, kar vpliva na veliko izgubo energije, vemo pa, da lahko ob prehitrem teku že v 60 do 90 minutah "priletimo v zid". Potem nam preostanejo samo še hoja, opotekanje in upanje na pomoč. Stvari nosite v lahkem majhnem nahrbtniku, ki ne ovira gibanja. Že nekaj časa so na tržišču tako imenovani hidracijski mehovi, ki so odlična rešitev za pitje med aktivnostmi, kot so hoja, tek in kolesarjenje. V njihove dodatne žepke in prostore za shranjevanje lahko pospravimo vse našteto. Zaščitna krema in sončna očala so prav tako priporočljiv del opreme, predvsem poleti.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku