Gojmir Lešnjak in Zvonka Makuc: Humor naju druži

Sonja Javornik, 27.11.2018
Rok Mlinar

Že 20 let je, odkar sta pred pričami potrdila svojo zvezo, ki sicer traja že 32 let.

A ob obisku pri upokojeni kostumografki Zvonki Makuc in igralcu Gojmirju Lešnjaku je hitro jasno, da tu ne gre za dva, ki sta se drug drugega naveličala, ampak se še vedno presenečata in se imata rada.

Pravita, da se je v nekaj letih, odkar sem vaju nazadnje obiskala, spremenilo predvsem to, da se vama vedno manj ljubi kam iti.

Zvonka: No, Gojcu se mora ljubiti, saj je še polno zaposlen, sama pa sem upokojena, tako da mi ni treba nikamor. Večkrat mu obljubim, da bom šla kam z njim, a se mi potem sploh ne ljubi od doma. Sva pa šla pred kratkim v Makedonijo, z avtomobilom, saj je letalska karta do Ohrida obupno draga. Sama sem predlagala, da greva raje lepo počasi z avtom. Tako sva se najprej ustavila v Sremski Mitrovici, pa v Nišu …

Gojc: Leta 1989 sva z znanim makedonskim igralcem Petrom Arsovskim snemala poslednji koprodukcijski film v razpadajoči Jugoslaviji, Čarugo, v režiji imenitnega Rajka Grlića. S Perom sva si obljubila, da se bova obiskala. Petar je obljubo že zdavnaj izpolnil, zato sva mu želela vrniti obisk. Zvonka ne vozi, zato sem pot razdelil na 400-kilometrske odseke, da je bilo potovanje bolj prijetno. Na poti je bilo super, saj so ljudje zelo prijazni in vsa hrana ima okus. Sremska Mitrovica je čudovita, prebivala pa sva v fantastičnem motelu na kolih ob Savi. Krenila sva proti Nišu in tudi bivala v odličnem hotelu, kjer je bilo polno prijaznih ljudi. Za tem sva se podala proti Ohridskemu jezeru skozi Skopje, kjer sva si ogledala njihov Disneyland - toliko kipcev imajo namreč, da je videti kot filmska kulisa Pariza, Berlina ... Na Ohridu sva bila nekaj dni gosta pri Petru, potem pa sva si privoščila dopust v Albaniji, kjer sva rezervirala hotel, ki je bil po slikah sodeč bolj na samem. A ko sva prišla tja, sva ugotovila, da gre za cel kompleks - hotele so zgradili že v treh vrstah! Najin apartma je bil sicer velik in razkošen, a tik ob dvigalu, ki je celo noč vozilo gor in dol, kar je bilo zelo moteče. Sicer sva bila prijetno presenečena, kako je Albanija čista, moderna, vključno s prestolnico, Tirano. Ni najlepše mesto na svetu, ker je to seveda Ljubljana, vendar je zelo lepo …

image
Rok Mlinar

Kakšne lekcije sta odnesla s potovanj?

Zvonka: Če zdržiš s partnerjem na potovanjih, lahko zdržiš z njim celo življenje!

Gojc: Na potovanjih srečaš toliko različnih ras, religij in kultur, da je neokusno poslušati nestrpne ljudi pri nas, ki nikoli v živo niso srečali tujca ... Neznanih stvari se pač bojimo!

Zvonka: Z Gojcem nisva snoba in nama je veliko prihranjenega. Na poti ne potrebujeva dragih hotelov, pomembno nama je doživetje, vandranje po drugačnih krajih, med drugačnimi ljudmi. Tu sva si edina, zato sva se na poti in v skupnem življenju ujela.

Skupaj sta že dobrih 30 let. Se sploh še sporečeta?

Gojc: Ravno pred dvema urama je kričala name, češ da pridete vsak čas na intervju, jaz pa sem bil še na Dolenjskem. Tja sem odpeljal avto, da so mi zmontirali vlečno kljuko, potem pa me je šef ključavničarske delavnice odpeljal na turistični ogled Dolenjske - od zidanice do zidanice. Če ne bi imel dogovora za tale pogovor, bi bil sedaj še vedno tam. Šefu sem povedal, da ne morem piti, ker vozim, pa da bo Zvonka huda name … Na srečo sem bil pravočasno izpuščen, tako da sem prišel še pred vami. Nalašč sem spodaj pozvonil in spremenil glas, saj sem se predstavil kot novinarka. Zvonka je nasedla, vsa nervozna odprla vrata, češ, kaj bo zdaj, ko me še ni. In ker sem bil, je še bolj znorela. Ne razumem?! (oba v smeh)

Zvonka, kaj vas res po vseh teh letih še uspe takole nahecati?

Zvonka: Kdaj pa res … Pa čisto vesel je, ko mu šala uspe! Sicer pa nikoli ne delava drame, če se sporečeva. Zamera ne traja več kot tri sekunde in pol. Na koncu se vedno smejiva.

Kdaj se imata najlepše?

Gojc: Generalno nama je super, zagotovo pa naju druži humor. Če sva slabe volje, vklopiva televizijo in gledava VV Faktor na TV3. To je zabava, kot se šika, saj imajo tam kar nekaj humoristov, vedenjsko problematičnih, ki komentirajo vse. Ni da ni. Pogosto se mi zdi tako, kot bi bili vsi mi na odprtem oddelku primerne ustanove in bi se igrali intervjuje. Midva se zato prav lepo zabavava, saj se nama zdi, da za razliko od Nove24, kjer resnico oznanjajo zelo resno, tu, upam, ne mislijo resno, kar govorijo. Vem, da ne, ker jim gre ves čas malo na smeh. Ali pa imajo take face, da je to samo tako videti?

Letos praznujeta dvajseto obletnico poroke in dvaintrideset let skupnega življenja. Ali se kdaj vprašata, kaj bi bilo, če bi kaj spremenila v življenju?

Zvonka: Jaz bi vse takoj ponovila!

Gojc: Tudi jaz. Če bi najina zveza zvodenela, danes ne bi sedali mi trije tukaj in modrovali!

Zvonka: Zelo sva navezana drug na drugega …

Gojc: Včasih je pasalo, da sva bila tudi po teden dni narazen, sedaj pa mi je že po dveh dneh dolgčas po Zvonki. (smeh)

Zvonka: Zakaj se smejiš?

Gojc: Ker mogoče malo pretiravam … (se smejita oba)

Cel intervju je bil objavljen v oktobrski številki revije OBRAZI.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku