Evtanazija: Občutek varnosti pred trpečim umiranjem

Kornelija Golob, 19.2.2020
Andrej Petelinšek

Društvo Srebrna nit je na spletu objavilo peticijo, s katero se zavzema za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja.

Lani se je v Sloveniji ponovno razplamtela debata o evtanaziji. Tudi zaradi odprtega pisma, ki ga je napisala Alenka Čurin Janžekovič, upokojena učiteljica in ravnateljica, v katerem je zapisala, da si ureja človeka dostojno slovo, samomor z zdravniško pomočjo. Čurin Janžekovičeva ima prirojeno bolezen, ki prizadene sklepe, odločena je, da raje kot trpljenje izbere dostojanstven odhod. Ker pri nas zakonodaja tega ne omogoča, namerava umreti v Švici, ki je edina evropska država, ki omogoča pomoč pri samomoru tudi drugim državljanom sveta.

Društvo Srebrna nit je med tistimi v Sloveniji, ki se zavzema za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Na vprašanja o evtanaziji odgovarjata Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, in prof. dddr. Andrej Pleterski, član društva in vodja delovne skupine za pripravo zakona o dostojanstvenem končanju življenja.

image
Umit Bulut Vsakdo od nas ve, da bo nekoč umrl, hkrati pa ne ve, ali bo njegovo umiranje lahko ali trpeče.

Društvo Srebrna nit je na spletu objavilo peticijo s pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Za kaj se zavzemate v peticiji?

"Peticija se zavzema za javno razpravo o pomoči pri dokončanju življenja, ki naj v strpnem vzdušju privede do argumentirane odločitve o pravni ureditvi pomoči pri dokončanju življenja. Namenjena je javnosti in odločevalcem."

Paliativa ne more pomagati vsem

Na ljubljanski filozofski fakulteti sta stališča o evtanaziji nedavno soočila filozofa dr. Igor Pribac in dr. Borut Ošlaj. Pribac, zagovornik evtanazije, med drugim meni, da je to tudi zagotovilo vsem zdravim, da bodo v trenutku neznosnega trpljenja imeli "na voljo zavoro, ki jo lahko potegnejo". Ošlaj pa opozori, da bi uzakonjenje evtanazije konkretno zamajalo medicino, njene vrednote, spremeniti bi bilo treba ustavo, močno bi se spremenil pravni red ... Z evtanazijo se problema lotevamo na koncu, sistema pa ne uredimo, ključna je zanj ureditev paliativne oskrbe. Kako ocenjujete njuna stališča?

"Pomembna je navedba Igorja Pribaca, ki opozarja, da se zakonska ureditev pravice do dostojanstvenega končanja življenja nanaša na vse in ne samo na peščico posameznikov. Vsakdo od nas namreč ve, da bo nekoč umrl, hkrati pa ne ve, ali bo njegovo umiranje lahko ali trpeče. In kot ne vemo, ali bomo zboleli ali ne, in zato vstopamo v zdravstveno zavarovanje, ne vemo, ali nam bodo vlomili ali ne, in zato sklepamo premoženjsko zavarovanje. Nam vsem imenovani zakon prinaša občutek varnosti pred trpečim umiranjem.

V državah, ki so že uvedle pomoč pri končanju trpečega umiranja, se medicinski sistem zato ni razsul

V državah, ki so že uvedle pomoč pri končanju trpečega umiranja, se medicinski sistem zato ni razsul. Nasprotno, zunanji opazovalci priznavajo, da se je posledično sistem paliativne oskrbe močno izboljšal. Podobno se dogaja pri nas. Komisija RS za medicinsko etiko je na potrebo po paliativni oskrbi opozorila leta 1997 in nato kar 22 let molčala. Ponovno se je nanjo spomnila lani, potem ko smo odprli razpravo o pomoči pri skrajšanju trpečega umiranja in je paliativo predlagala kot popolno zamenjavo evtanaziji. Namen tega predloga je preprečiti uzakonitev imenovane pomoči. Tudi zagovorniki imenovanega zakona odločno podpiramo hiter razvoj kakovostne paliative, ker verjamemo, da je umirajočim v veliko korist in lahko odpravi ali vsaj pomembno ublaži velik del težav, ki jih doživljajo umirajoči. Vendar paliativa ne more pomagati vsem. To dobro vedo vsi zdravniki, ki tudi sestavljajo večino članov Komisije RS za medicinsko etiko. Tisti del trpečega umiranja, ki ga ne more odpraviti ali vsaj pomembno ublažiti paliativa, ureja zakon o dostojanstvenem končanju življenja. Zakona paliativa zato ne more nadomestiti, nesporno pa ga dopolnjuje. Zato oboje potrebujemo ves čas in čim prej.

Glavna oseba pri sedanjem Kodeksu zdravniške etike Matjaž Zwitter vrednote in ravnanje zdravnikov utemeljuje s splošno sprejetimi strokovnimi usmeritvami. Vse splošno sprejete strokovne usmeritve se v času spreminjajo, tudi medicinske. V tem ni nobene tragike.

Pravni red bi bil dopolnjen s kratkim in jedrnatim zakonom, ki bi uredil razmere trpečega umiranja. Če je s spreminjanjem zakonodaje mišljena sprememba ustave, je ta navedba neutemeljena. Ustave ni treba spreminjati. Življenje posameznika je po ustavi nedotakljivo pred posegi drugih ljudi v njegovo življenje. Zato nimamo smrtne kazni in zdravnik pacienta ne sme zdraviti brez pacientovega soglasja. Po drugi strani posameznik svobodno razpolaga s svojim življenjem in si ga lahko vzame. Zato samomor pri nas ni kaznivo dejanje."

Zbrali nad 5000 podpisov

Se na vaše društvo po pomoč obračajo bolniki z vprašanji o evtanaziji in samomoru s pomočjo?

"Imamo nekaj klicalcev, ki težko čakajo in preverjajo, kdaj bo osnutek pripravljen za razpravo. Ti klici kažejo na hude stiske trpečih. Ravno prejšnji teden je nekdo od sorodnikov poklical in slušalko držal pred usti gospe, ki je komaj govorila in povedala, da trpi, da jo boli in kdaj bo lahko umrla … Prejeli smo tudi nekaj pisem."

Govorjenje o pomoči pri dokončanju življenja ni več tabu, posledično je narasla ozaveščenost javnosti

O koliko smrtih govorimo?

"Tega podatka ni."

Kako preprečiti morebitne zlorabe?

"Tudi sedanji pravni in zdravstveni sistem imata že dolgo odprta vrata za morebitne zlorabe. Doslej ni bila dokumentirano objavljena še nobena. Del kaotičnega stanja v procesu trpečega umiranja pri prošnji za pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja bi uredil zakon o dostojanstvenem končanju življenja. V zakonu bodo ustrezni nadzorni mehanizmi (posvetovalni zdravniki, nadzorna komisija, pogovori s pacientom, svojci, osebje), ki bodo preprečili možnost morebitne zlorabe. Vseh teh mehanizmov v opisani situaciji trpečega umiranja sedaj ni, zato v sedanjem sistemu obstaja večja možnost morebitnih zlorab kot pa bo po sprejetju imenovanega zakona."

Koliko podpisov ste že zbrali in komu boste peticijo poslali? Kakšen odziv pričakujete?

"Do 21. januarja letos je bilo zbranih 5257 podpisov. Peticije ne bomo poslali nikomur. Odziv je količina prispevkov v medijih v zadnjih enajstih mesecih po objavi peticije. Govorjenje o pomoči pri dokončanju življenja ni več tabu, posledično je narasla ozaveščenost javnosti."

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku