Dovolj imamo varčevanja na naših plečih

Tanja Fajnik Milakovič, 2.10.2019
Robert Balen

Civilna iniciativa Za upokojence gre, Sindikat upokojencev Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije vladi postavljajo roke za izboljšanje gmotnega položaja upokojenih. Varuh človekovih pravic opozoril na kritično stanje v domovih za starejše

V Sloveniji je vsak peti državljan starejši od 65 let, imamo več kot 620 tisoč upokojencev, ki so vse bolj nezadovoljni s svojim gmotnim položajem. "Junija smo oblikovali civilno iniciativo Za upokojence gre. K temu nas je spodbudilo dejstvo, da v naši državi nekaj dosežejo samo tisti, ki so dovolj glasni. Tako so se v začetku leta z državo izpogajali razni sindikati, da jim je država odpravila negativne učinke, ki so jih povzročili varčevalni ukrepi, sprejeti z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Nas, upokojencev, nihče ne zastopa dovolj energično, čeprav imamo v parlamentu Desus in čeprav upokojence združuje tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Nihče nam ni dal v roke piščalk, da bi šli z njimi žvižgat na Gregorčičevo ulico, zato smo tudi tokrat ostali prezrti, pozabljeni," je povedal pobudnik iniciative Kajtimir Kunc iz Zasavja.

Zbirajo podpise in zahtevajo za šest odstotkov višje pokojnine

Spisali so peticijo in že od junija na družbenih omrežjih zbirajo podpise. Do zdaj so jih zbrali že več kot 10.000, peticijo je podpisalo tudi 50 od sicer 300 društev upokojencev in pričakujejo, da jih bodo v teh dneh, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je včeraj, ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, začel v ljubljanskem Cankarjevem domu, zbrali še veliko. Kot je povedal Kunc, jih bodo v drugi polovici oktobra predali predsedniku vlade Marjanu Šarcu in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu.

Kaj kaže statistika o starejših v Sloveniji?
Stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije je bila v letu 2018 13,3-odstotna, to pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine (662 evrov), živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije. Med temi je bilo 89.000 upokojencev (ali 18,1 odstotka vseh upokojencev), od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških. Stopnja tveganja revščine je bila najvišja prav med osebami, starimi 65 ali več let, in sicer 18,3-odstotna (med starejšimi od 74 let je bila celo 21,8-odstotna).
Povprečna samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem je bila med osebami, starimi več kot 65 let, najnižja - 6,7 (na lestvici od 0 do 10). Povprečna samoocena v vseh starostnih skupinah skupaj je bila 7,3 (najvišja je bila med mladimi, starimi 16 do 29 let - 8,1).
V domovih za starejše je 1. januarja letos bivalo 19.260 ljudi ali 4,5 odstotka starejših od 65 let, med temi je samo vsak četrti moški.
Število prebivalcev v domovih za starejše se je v zadnjih osmih letih povečalo za 15 odstotkov, njihova povprečna starost je 83 let.

In kaj zahtevajo? Da se najkasneje 30. junija 2020 opravi izredna uskladitev pokojnin za šest odstotkov. Da se pokojninska zakonodaja spremeni tako, da se bo pri usklajevanju pokojnin z rastjo plač upoštevala povprečna neto in ne bruto plača. Da se dosledno spoštuje pokojninski zakon, ki določa, da se letni dodatek določi in izplača skupaj z majsko pokojnino v samo dveh različnih višinah. Vlado tudi opozarjajo, da bi v izogib novih krivic bilo treba popraviti na višji odmerni odstotek, s sedanjih 57,25 odstotka na 63,5 odstotka tudi pokojnine že upokojenih, ne le bodočim upokojencem, sicer bo prišlo do neenakopravnega položaja in kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom. Podobne zahteve kot civilna iniciativa Za upokojence gre imajo tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS), zato se dogovarjajo, da bi združili moči, pravi Kunc. "Če ne bo šlo drugače, bo treba tudi na demonstracije. Izgovorov, da za nas upokojence ni denarja, preprosto ne bomo sprejeli," dodaja.

ZDUS: Do 2025. mora minimalna pokojnina preseči 662 evrov

Da je dovolj varčevanja na plečih upokojencev, pravijo tudi v ZDUS. V prihodnjem letu zato zahtevajo izplačilo letnega dodatka v dveh višinah, v bodoče pa tudi redne uskladitve pokojnin, kot to določa pokojninski zakon. Poleg tega zahtevajo dvig odmernega odstotka za bodoče upokojence in tiste že upokojene. Njihov cilj je, da mora minimalna pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa do leta 2025 preseči prag revščine (662 evrov), je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril predsednik ZDUS Janez Sušnik. Letošnja izredna uskladitev pokojnin v višini 1,5 odstotka pa bi morala po njihovem biti najkasneje še v tem mesecu in ne šele decembra. Vlado tudi opozarjajo, da je treba z izrednimi uskladitvami upokojencem zvišati pokojnine za 7,2 odstotka, kolikor so še vedno nižje zaradi varčevanja med letoma 2010 in 2016. Od ministrstva za zdravje pa pričakujejo, da pospeši pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi po njihovem moral biti sprejet najkasneje 20. aprila 2020. Zahtevajo tudi, da pogrebnino ponovno dobijo vsi v enakem znesku, in sicer 530 evrov, kot je to veljalo pred letom 2013. Zdaj je namreč pogrebnina tako kot posmrtnina socialni transfer države, ki jo dobijo le najrevnejši družinski člani in svojci umrlega kot pomoč pri kritju stroškov pogreba in znaša nekaj več kot 850 evrov. Imajo pa tudi predlog za ministrstvo za delo, kako naj razreši anomalijo med višino varstvenega dodatka, ki je trenutno višji (591 evrov) od najnižje pokojnine za 40 let dela (530 evrov). Če se varstveni dodatek ne bo znižal, predlagajo, da se nemudoma dvigne minimalna pokojnina na 600 evrov.

Odgovor Marjana Šarca upokojencem
"Minimalna zagotovljena pokojnina se bo zaradi rednih in izrednih uskladitev dvignila s sedanjih 530 evrov na predvidoma 557 evrov februarja 2020. Zvišali smo tudi sredstva za letni dodatek, pri čemer največ sredstev prejmejo ravno upokojenci z najnižjimi pokojninami.
Letos smo z rebalansom za upokojenski regres po dolgih letih namenili 140 milijonov evrov, kar je enak znesek kot pred sprejetjem ZUJF. Naslednje leto bomo dodali še pet milijonov na ta račun," je na poslanska vprašanja o upokojencih včeraj v državnem zboru odgovoril premier Marjan Šarec.

K ukrepanju pozval tudi varuh človekovih pravic

K ukrepanju je vlado in parlament pozval tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob obiskih v domovih starejših občanov in drugih socialnovarstvenih zavodih namreč ugotavlja, da je trenutno stanje kritično. Zaradi pomanjkanja kapacitet v domovih za starejše, predragih storitev in neenake dostopnosti za vse varuh pogosto ugotavlja kršenje načela socialne države. "Prepogosto je prizadeto človekovo dostojanstvo, ko posameznik ali njegova družina nimata osnovnih pogojev za zadovoljevanje svojih temeljnih potreb ali sta pahnjena v revščino. Med najbolj ogroženimi so prav starejši, znotraj zaprtih zidov pa so kršitve še pogostejše," je zapisal v sporočilu za javnost Svetina in poudaril: "Pravica do dostojnega preživljanja starosti oziroma oskrbe - v domačem okolju ali v ustrezni ustanovi - in do avtonomnega odločanja o tem je temeljna človekova pravica."

Peticijo civilne iniciative Za upokojence gre je podpisalo že več kot 100.000 upokojencev

Po njegovem mnenju je zato nujna celovita ureditev področja dolgotrajne oskrbe, ki bo kakovostna in varna ter usmerjena v uporabnikove potrebe. Problematika čakalnih dob in zasedenosti domov je po njegovi oceni posledica pomanjkanja alternativ. Rešitve ne vidi v povečanju zmogljivosti v institucijah, pač pa v korakih v smeri deinstitucionalizacije in zagotavljanju dostojnega življenja starejšim v domačem okolju. Varuh že več let opozarja tudi, da so obstoječi kadrovski normativi za zdravstveno in negovalno osebje v domovih za starejše nezadostni glede na vse večje potrebe po oskrbi in pomoči ter zahtevnejši zdravstveni negi. Iz prejetih pobud, ki se nanašajo na zaračunavanje storitve v domovih in preverjanju prakse, pa varuh ugotavlja, da je veljavni način zaračunavanja storitev nepregleden.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku