Domača lekarna: Kostanj proti krčnim žilam

Urška Kereži, 20.11.2019

Kuhan ali pečen kostanj je okusna in zdrava popestritev jedilnika, nabiranje pa odlična rekreacija in zabava za vso družino. Iz njega delajo tudi tinkture in tonike za lajšanje težav s krčnimi žilami.

Konec 16. stoletja so kostanj s Kavkaza in Himalaje prinesli v Evropo, da je krasil drevorede in parke, šele v 19. stoletju pa je postal tudi cenjena zdravilna rastlina. Iz cvetov so kuhali čaje, liste pa uporabljali proti kašlju in revmatizmu. Vsebujejo namreč flavonoide, čreslovine in vitamin C. V ljudski medicini se je dobro obnesel tudi pri težavah z oslovskim kašljem, astmo, bronhitisom ali drugih težavah z dihali, njegova skorja pa je veljala za nadomestek za kininovo pri vročičnih obolenjih, malariji in kožnih boleznih.

Blagodejen za kapilare

Escin je sestavina v kostanjevih semenih, ki zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Znanstveniki menijo, da znižuje nastanek in vpliv encimov, ki razkrajajo notranje stene žil lasnic. Kostanj je torej odlično naravno zdravilo za blaženje krčnih žil, vendar se prvi znaki izboljšanja pokažejo šele po enem ali dveh tednih uživanja. Čaj iz skorje uporabljamo pri kroničnih diarejah, krvavenju iz želodca in črevesja, griži ter podobnih obolenjih. Še danes pa se cvetovi kostanja v ljudski medicini uporabljajo za krepitev telesa, proti driskam in kožnim lisam. Pijemo vedno poparke posušenih delov drevesa, ki naj namočeni v vodi stojijo 15 minut. Pri prehladih pripravimo poparek iz dveh čajnih žlic suhih cvetov ter ga pijemo trikrat na dan. Pri sončnih opeklinah, ozeblinah in ranah, ki se slabo celijo, pa uporabljamo zavretek iz pol čajne žlice posušene skorje.

100 do 200 kg zdravih plodov obrodi eno samo kostanjevo drevo.

Samostojen obrok

Glavna sestavina svežega kostanja so ogljikovi hidrati, predvsem škrob, medtem ko je enostavnih sladkorjev (monosaharidov) v njem zelo malo. Vsebuje še do šest odstotkov beljakovin, do dva odstotka maščob in je bogat vir folne kisline ali vitamina B9. Od vitaminov so omembe vredni še vitamini C, B1, B2, B3, B5 in B6. Vsebuje tudi rudnine, kot sta kalij in fosfor, ter elemente v sledovih (selen, mangan, železo in cink). Energijska vrednost kostanja je nizka, saj ima 100 gramov pečenega le 213 kilokalorij (kcal) in kuhanega zgolj okoli 170 kilokalorij.

Tonik proti krčnim žilam
Dvajset svežih zrelih kostanjev olupimo, drobno narežemo ali nastrgamo in prelijemo z litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo ter mirno hranimo dalj časa. Za uporabo v obliki oblog pri bolečih in oteklih nogah ter vnetjih žil jo razredčimo z enakim delom vode.

Ker je bogat s kalijem in ne vsebuje veliko natrija, je primeren za bolnike z visokim krvnim tlakom oziroma pri boleznih srca in ožilja. Nekateri ljudje ga težje prenašajo, saj lahko povzroča napenjanje in slabo počutje. Kitajska tradicionalna medicina ga priporoča starostnikom, pri slabem delovanju vranice in želodca ter pri driskah, saj naj bi ju "hranil" ter izboljšal življenjsko energijo. Zaradi sestave in prehranske vrednosti je primerna izbira tudi za šolarje, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Priporočamo, da ga uživate kot samostojen obrok, nikar skupaj z mladim moštom, hruškami, slivami ali grozdjem. Zelo dobro pa se ujame z mesom oziroma mesnimi jedmi, juhami in enolončnicami. Lahko si ga privoščite tudi kot samostojno enkratno sladico.

Ne bojte se bodic
Nabrani kostanj, ki ga ne boste takoj porabili, lahko za nekaj dni shranite. Na hladnem ga imate lahko tudi deset dni. Potem se bo postopoma posušil ali se bodo začeli z njim sladkati črvi. Nikar ga ne shranite vlažnega in v plastični vrečki v hladilniku, saj bo začel prav kmalu plesneti. Najbolje je, da ga čim prej, zdravega in biološko polnovrednega, pojeste.

Pečen ali kuhan

Daleč najbolj priljubljen je pečen kostanj, šele potem kuhan. Za kuhanje izberemo lepe zdrave plodove, ki jih damo v hladno vodo s ščepcem soli ter kuhamo slabo uro, odvisno od velikosti. Italijani vodi dodajo še žlico janeža. Za uporabo v slanih jedeh jih ponekod kuhajo v goveji juhi, za pripravo sladkih pa v mleku.

Kuhan kostanj je večinoma osnova za pripravo številnih drugih jedi, od pirejev, juh, nadevov puranov, gosi, piščancev, za torte, narastke, kolače, pudinge, celo sladolede. Iz kostanja je mogoče skuhati tudi odličen džem (Italija), v Franciji pa pripravljajo eno najboljših kostanjevih sladic - glaziran kostanj, ki je v nekaterih sredozemskih državah tradicionalna božična sladica. Zaradi visoke vsebnosti škroba iz kostanja izdelujejo moko, ki jo lahko uporabljamo samostojno ali zmešamo z moko iz žitaric. Primerna je za pripravo peciva in kruha, odličnih sladic, omak, juh pa tudi testenin. Ne zamudite ga.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku