Dokup pokojninske dobe: Drago in kaznovano z nižjo pokojnino

Tanja Fajnik Milakovič, 13.6.2019
Profimedia

Za dokup let je treba odšteti toliko, kot bi plačali prispevkov v pokojninsko blagajno, če bi delali, a nas na koncu vseeno čaka trajno nižja pokojnina. Zakaj? Odgovor smo poiskali pri generalnem direktorju Zpiza Marijanu Papežu.

Čeprav je dokup pokojninske dobe drag, poleg tega pa še "kaznovan" z nižjo pokojnino, marsikdo vseeno razmišlja tudi o tej možnosti, da bi se lahko upokojil prej. Še posebej zanimiv postane odkup vselej, kadar se napoveduje zaostrovanje pogojev za upokojitev. Tako je tudi zdaj, ko je med morebitnimi spremembami pokojninske zakonodaje na mizi tudi predlog za zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let.

Za 138 evrov trajno nižja pokojnina

Pa poglejmo v konkretnem primeru, ali bi se dokup splačal. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) so nam pripravili izračune za žensko, ki ima 1500 evrov neto plače in je stara 57 let ter ima 31 let pokojninske dobe. Po veljavni zakonodaji se bo lahko upokojila bodisi pri 65 letih, torej čez osem let, ali leto kasneje, torej šele čez devet let, ko bo dopolnila 40 let pokojninske dobe. Kaj pa, če dokupi pet let, kolikor je po ZPIZ-2 še vedno mogoče? V tem primeru mora delati še štiri leta in se lahko upokoji pri 61 letih.

image
Nataša Juhnov Namen zakonodajalca je, da ostajajo zaposleni čim dlje delovno aktivni, zato v tem trenutku tudi ne spodbuja predčasnega upokojevanja.

In koliko bi jo dokup petih letih stal? Po izračunih Zpiza bi za dokup petih let morala glede na višino plače odšteti 32.849 evrov, kar seveda ni majhen znesek. Na Zpiz bi morala nasloviti vlogo za dokup let in po prejetju odločbe bi morala v 15 dneh v enkratnem znesku plačati manjkajoča leta, saj je treba dokup opraviti pred upokojitvijo. Po plačilu dokupa pokojninske dobe bi se ji dokupljena leta upoštevala pri izračunu pokojnine in bi se lahko sicer res upokojila pri 61 letih, a z nižjo pokojnino.

Če let ne bi dokupila in bi se upokojila šele čez devet let, pri 66 letih, ko bi imela 40 let pokojninske dobe brez dokupa, torej leta 2028, bi njena pokojnina, glede na višino njene plače 1500 evrov neto, takrat znašala okoli 958 evrov. Če pa pet let dokupi in se upokoji čez štiri leta, pri 61 letih s 40 leti pokojninske dobe z dokupom, bi bila njena pokojnina nižja za 138 evrov zaradi malusov, ki so trajni. Znašala bi 820 evrov na mesec. Nižjo pokojnino bi prejemala do smrti, kljub temu da je za dokupljena leta odštela zajetno vsoto denarja. Celo več, kot bi plačala sama in njen delodajalec prispevkov v pokojninsko blagajno v petih letih, če bi še delala. Izračun Zpiza je namreč pokazal, da bi njen delodajalec v petih letih od njene bruto plače v pokojninsko blagajno vplačal 11.575 evrov prispevkov, njen prispevek pa bi bil 20.274 evrov, skupaj bi se torej v petih letih pri neto plači 1500 evrov v pokojninsko blagajno nateklo 31.849 evrov prispevkov. Povedano drugače, kljub temu da je to za pokojninsko blagajno 1000 evrov manj, kot če bi se odločila in plačala pet let za dokup, bi ji, če bi delala do leta 2028, pripadala pokojnina brez odbitkov, torej 958 evrov.

Lani manj kot sto dokupov

Ker strokovnjaki pravijo, da je višina pokojnine odvisna predvsem od plače in vplačanih prispevkov, se zastavlja vprašanje, zakaj trajni odbitek pri pokojnini, če je doba dokupljena. Zavarovanec namreč plača za dokup v pokojninsko blagajno enako oziroma v konkretnem primeru celo nekoliko več, kot če bi delal in bi skupaj s prispevkom delodajalca od svoje plače plačeval prispevke v pokojninsko blagajno.

“Vsak se sam odloči za dokup in za predčasno upokojitev, zakon v to nikogar ne sili”

"Z dokupom dobe si zavarovanec pridobi pravico do pokojnine prej, kot če bi bil še v zavarovanju. V konkretnem primeru bi se zavarovanka lahko z dokupom upokojila že pri starosti 61 let, drugače pa šele pri starosti 65 let. Kar pomeni, da bi v štirih letih že prejela pokojnino, ki ji brez petih let dokupa še ne bi pripadala. Samo če računamo prejete pokojnine v štirih letih - 820 evrov krat 48 mesecev, kar je 39.360 evrov brez uskladitev pokojnine -, je to višji znesek, kot bi ga plačala za pet let dokupa in ji ne bi bilo treba delati. Ko so se določali odstotki zmanjšanja pokojnine zaradi predčasne upokojitve, so narejeni izračuni celo pokazali, da bi morali biti trajni ekonomsko upravičljivi odbitki še višji, celo 6 odstotkov za eno leto predčasnega odhoda v pokoj," odgovarja generalni direktor Zpiza Marijan Papež. Zdaj leto dokupa prinese 3,6 odstotka nižjo pokojnino.

Pa vendarle, če je že treba kaznovati z malusi tiste, ki si dokupijo pokojninsko dobo in gredo prej v pokoj, mar ne bi bilo bolj pravično določiti, da toliko let, kot jih je nekdo dokupil ali se je za toliko let lahko prej upokojil, prejema nižjo pokojnino, po tem obdobju pa pokojnino, ki bi mu sicer pripadala, brez odbitkov?

image
Igor Napast Marijan Papež, ZPIZ: ”Narejeni izračuni so celo pokazali, da bi morali biti trajni ekonomsko upravičljivi odbitki še višji, celo 6 odstotkov za eno leto predčasnega odhoda v pokoj”

"Dokup je možnost po ZPIZ-2 in vsak ve, da se lahko zaradi dokupa prej upokoji, a da je ob predčasni upokojitvi deležen trajnega malusa. Poudarjam, da se vsak sam odloči za dokup in za predčasno upokojitev, zakon v to nobenega ne sili. Namen zakonodajalca pa je, da ljudje ostajajo čim dlje aktivni in si s tem zagotovijo dostojnejšo pokojnino. V zakonu sicer ostaja tudi možnost dokupa in predčasne upokojitve z malusi, kar pa je bolje, kot če te možnosti sploh ne bi bilo. Kaj je bolj ali manj pravično, je vprašanje, na katero je težko enoznačno odgovoriti. Pri zasledovanju ekonomske učinkovitosti določene pravice pa nikakor ne bi bila pravičnejša rešitev z začasnimi odbitki oziroma malusi," dodaja Papež.

Za drag dokup pokojninske dobe, ki nam še vedno sicer daje možnost, da se upokojimo nekaj let prej, se po podatkih Zpiza odloča zelo malo zavarovancev. Privoščijo si ga lahko predvsem tisti, ki imajo več pod palcem. Prvič zato, ker je treba zanj odšteti zajetno vsoto denarja, in drugič, ker pomeni trajno nižjo pokojnino. A vendarle, dobro je, da ostaja, saj je že velikokrat marsikomu prišlo prav, da je lahko dokupil zgolj kakšen mesec, dva ali leto. Največ dokupov je bilo v letu pred sprejetjem zadnje pokojninske reforme, leta 2012, kar 4958. V kasnejših letih pa bistveno manj, lani manj kot sto. Na vprašanje, ali se obetajo med napovedanimi spremembami pokojninske zakonodaje tudi kakšne novosti pri dokupu, je Papež odgovoril, da o tem za zdaj ni nič znanega.

Anketa

Koliko ur dnevno preživite ob elektronskih napravah, kot so telefon, računalnik, tablični računalnik in televizija?

Sudoku