(DOBRE ZGODBE) Lastnik številnih starinskih vozil iz Maribora

Gregor Grosman, 23.3.2020
Gregor Grosman

Avtobus, tovornjak s kesonom ali kabriolet - z obnovo in vožnjo takšnih vozil ima veselje. "Nisem takšen, da bi me navduševali ultra dragi starodobniki," pravi.

Izučeni avtoelektričar Joško Obrovnik, ki že štiri desetletja opravlja obrt, pri kateri se enostavno moraš umazati, se spominja, da je ročne spretnosti in delovne navade za opravljanje svojega poklica dobil pri svojem očetu, h kateremu je že v osnovni šoli hodil popravljati čevlje. "Včasih so bili podplati na čevlje pribiti z lesenimi klinci, niso bili lepljeni, saj še ni bilo lepil. Če nisi bil hiter ali si bil neroden, si imel prste hitro plave. Tam sem delal tudi cele dneve. Obrtništvo mi je tako praktično že v krvi." Avto Obrovnik sta ustanovila z ženo Nado, letos bo tega že štirideset let.

image
Gregor Grosman Najraje vozi tam, kjer je omejitev 50. Tam starodobniki najlepše gredo, pravi Obrovnik, ki s svojimi vozili redko zaide na avtocesto.

"K sreči imam pridne otroke in vnuke," se pohvali Obrovnik. Starejši vnuk, ki dela magisterij iz elektronike, je pri podjetju že redno zaposlen, mlajša vnuk in vnukinja pa še študirata, eden na Feriju, druga ekonomijo in hodita redno v podjetje na prakso, kot je sam hodil k očetu, pravi. "Vsi so resnično pridni. V firmi nas je devet domačih, od tridesetih." ​Na avtoservisu trenutno opremljajo čisti prostor, v katerem bodo izvajali testiranja, nastavljanja in umerjanja senzorjev pod steklom. Če je bila namreč menjava vetrobranskega stekla včasih stvar enega človeka in pol ure dela, je to danes povsem drugače. "Je stvar za mlade generacije. Za šolane ljudi in strokovnjake, ki znajo nastavljati radarje, senzor brisalcev, senzor, ki drži vozilo med črtama, prepoznava prometne znake. Senzorje aktivnega radarja, antene, zatemnitev. Vse to je v steklu pod ogledalom. Vse to je treba nastaviti."

Menjava ali popravilo?

Da je dela dovolj, pove sogovornik, pa tudi, da je vprašanje popravila avtomobila precej odvisno od stanja v državi. "Včasih smo razrezali avto na tri dele in iz treh naredili enega. Menjati ali ne menjati vozilo, udeleženo v trku, narekujejo zavarovalnice. Če zavarovalnica izplača 'totalko', večina naredi tako, da dodajo nekaj zraven in si kupijo novega. Redko kdo danes zvozi avto do konca. Z današnjimi avtomobili se lahko brez težav voziš 20 let. Takrat pa še ni starodobnik, ker mora biti star 30 let, pa ne splača se ga popravljati, ker je že toliko zdelan. Težko je, da bo danes sploh kateri avtomobil prišel do statusa starodobnika."

Poleg avtobusov je parkiranih nekaj deset osebnih vozil in motorjev, starodobnemu voznemu parku pa delajo družbo stekleničke najrazličnejših oblik in vsebine, veliko je Talisovih eksponatov, ure - budilke, pisalni stroji, baterije: barvne, železničarske, za na kolesa, pa analogni filmski projektor, ki je nekoč stal v dvorani Štuk v Mariboru, tudi precej starinskih radijskih sprejemnikov in gramofonov. Posebno mesto ima tudi jukebox, ki ga je dobil nedelujočega in sedaj predvaja glasbo. Pod izborom 6G skriva denimo pesem Druže Tito, mi Ti se kunemo, pa še veliko drugih. In zvok, ko ga smo ga vključili, sploh ni bil slab.
image
Gregor Grosman Če najde kje kaj starega, odnese domov.

Na roko pa ljubiteljem starodobnikov ne gre tudi zakon. "Stari avto, ki še ni oldtajmer, enostavno moraš dati na odpad. Ker če tega ne storiš, je treba vsako leto plačati davek, če ga imaš doma. Ni mi jasno, kako bo čez dvajset ali trideset let s to sceno. Oldtajmerjev ne bo!? Ne moreš avtomobila odjaviti, ga dati v garažo in čakati, da bo postal starodobnik. Vsako leto si kaznovan z davkom."

Ugodnosti za oldtajmerje

Lastnik številnih starinskih vozil pa je vesel, da jim je država vsaj v nekaterih stvareh prišla nasproti. "Za cestnino vozil, ki imajo status oldtajmerja in certifikat zveze SVS plačamo samo 20 odstotkov, zavarovanje pa 10 odstotkov. Nekoč je bil tudi tehnični pregled zastonj, a so to sedaj ukinili." Prednost je tudi, da je mogoče starodobnik eno leto registrirati, drugo leto pa ne in pri tem obdržati tablico. Na vprašanje, kaj bolj pritegne pogled, kakšno eksotično novo vozilo ali starinsko, Obrovnik odgovarja, da oldtajmerji nedvomno obračajo glave. "Starodobnik pogled pritegne avtomatsko, celo dva-krat. Prvič, ko človek pogleda na hitro, potem pa se enostavno mora še enkrat obrniti."

image
Gregor Grosman

Njegovi varovanci so varno spravljeni v kakšnih 75 metrov dolgem kokošnjaku. Objekt je nekoč bil kurja farma, sedaj pa se v njem skrivajo pravi zakladi. Joško zase pravi, da je nekoliko poklicno deformiran: "Če popoldne delaš eno in popoldne isto za hobi, potem to ni hobi. Če dopoldne poopravljaš avtomobile in to počneš še popoldne, je to ... ljubezen." Ne gre pai samo popravljanje avtomobila, ampak tudi vožnjo. "Ko ga narediš, prvič odpelješ, greš z njim na cesto in vidiš, da ti kdo pomaha, se nasmeji. Ko mamica potegne svojega otroka - 'glej kaki avto'. To je zanimivo."

Z današnjimi avtomobili se lahko brez težav voziš 20 let

Večina vozil v "mini hangarju" je obnovljenih, nekaj pa jih je v delu. "Z ženo imava načrt biti tristo let zdrava," se pošali sogovornik, "če hočeva vse avtomobile dokončati." Za obnovitvena dela je rezerviran zimski čas, poleti so na vrsti srečanja starodobnikov in tekmovanja - reliji. Zunanjost vozil, mehanika in vožnja je v domeni Joška, za notranjost pa je zadolžena žena Nada.

Darilo, ki ne gre pod božično smrečko

Avtobuse vozita on in njegov sin, drugim ga ne da rad voziti. Zadnji avtobus je v Slovenijo pripeljal z Nizozemske, Obrovnik pa ga je našel in zlicitiral na eBayju. Pred božičem sta ga z ženo šla iskati, z Oplom Blitz letnik 1960 pa je še veliko dela. O barvi avtobusa bo odločala žena, po rdečem Steyrju letnik 1960, modremu Oplu blitzu 1938 in rumenemu TAM pionirju letnik 1951, bo zadnji verjetno zelen.

image
Gregor Grosman Ta ford A je bil dolga leta v lasti čebelarja Franca Kirarja

Nedavno so ga obiskali z oldtimer kluba Kidričevo, eden izmed obiskovalcev pa je v njegovi zbirki prepoznal vozilo njegove pokojne žene. Sedaj si ga obiskovalec v spomin na soprogo želi imeti doma. Čustven dogodek, ko nekdo vidi svoj avto, za katerega je mislil, da je že zdavnaj na odpadu.

image
Gregor Grosman

Ford A čebelarja Kirarja

Posebna zgodba se skriva za Fordom A, ki je bil dolga leta v lasti Franca Kirarja, čebelarja iz Malečnika, ta pa ga je dal v Maribor uvoziti iz Detroita. "Leta 1928 je novega kupil v Ameriki, z dovoljenjem oziroma homologacijo, ki jo je podpisal veliki župan okraja Maribora." Kirar je znan po tem, da je razvil svoj panjski sistem imenovan Kirarjev panj, s tem avtomobilom pa je velečebelar vozil čebele na pašo. "Imel je celo dovoljenje, da je lahko čebele vzil na otok Vis. Zanimivo pa je predvsem, da je v drugi svetovni vojni smel obdržati avto doma, ko so sicer vsa vozila pobrali za vojaške namene. Kako mu je to uspelo, ne vem, morda ga je skril, a v njegovi lasti je Ford bil vse dokler nisva midva z ženo prišla ponj," se spominja Obrovnik. Posebej počaščen je pa zaradi tega, ker so ga pred tem mnogi nagovarjali k prodaji avtomobila, a ga Kirar ni želel nikomur prepustiti. Njima pa ga je dal brez pomisleka. "Nimava ga namena prodati."

image
Sašo Bizjak

Da bi za zbirko pridobil status muzeja, je težko urediti, zaradi naše zakonodaje, pove Obrovnik, ki jo rad razkaže vsakomur, ki ga obišče. "Je pa škoda, da nimamo muzeja mariborske industrije in tehnike. To bi bila lepa zbirka, na enem mestu zbrani eksponati iz podjetij TAM, Hidromontaža, Boris Kidrič, Zlatorog, Lilet, Primat,...)"

Anketa

Na katerem področju najpogosteje ustvarjate z rokami?

Sudoku