Do informacij o bolniku tudi od doma

Tina Recek, 24.7.2019
Robert Balen

Celovit klinični informacijski sistem je prva v Sloveniji dobila ljubljanska Pediatrična klinika. Pri izvedbi sistema je sodeloval tudi pediater Gorazd Kalan

Ljubljanska Pediatrična klinika je prva bolnišnica v Sloveniji, ki je dobila celovit klinični informacijski sistem in je z njegovo pomočjo dosegla številne prednosti. O slednjih smo se pogovarjali z Gorazdom Kalanom, pediatrom intenzivistom, ki je bivši vodja pediatrične enote za intenzivno terapijo in je sodeloval pri izvedbi kliničnega informacijskega sistema na omenjeni kliniki.

image
Jernej Lasič Gorazd Kalan o digitalizaciji na Pediatrični kliniki: ”Sistem omogoča natančno predpisovanje zdravil za konkretnega bolnika, opozarja na nevarne interakcije in na neželene stranske učinke zdravil.” FOTO: Jernej LASIČ

Uvedba digitalizacije na vaši nekdanji kliniki je imela za posledico okoli 20 tisoč pisemskih pošiljk manj na letni ravni. Ker so bila vsa zdravila predpisana elektronsko in predpisi avtomatsko poslani v informacijski sistem, so na intenzivni enoti pridobili osem ur dela ene medicinske sestre na dan, saj ji ni bilo treba več prepisovati predpisa zdravil na temperaturne liste in nalepke ter je ta čas lahko namenila neposrednemu delu z bolniki. Katere prednosti digitalizacije bi še opisali?

"K digitalizaciji bolnišnice je na eni strani botrovala izgradnja nove bolnišnice, ki je bila tudi tehnološko najsodobneje opremljena, na drugi strani pa tudi prizadevnost zdravnikov, vodstva in tudi drugega osebja, ki si je želelo sodobno informacijsko podprto delovno okolje. Ker je bil informacijski sistem prvenstveno namenjen neposrednemu delu z bolniki, je bilo osebje še dodatno motivirano za sodelovanje pri razvoju in implementaciji sistema. Digitalizacija je tako podprla delo z bolniki na več področjih: naročanje na preglede in hospitalizacije, vključno z vodenjem čakalnih vrst, kreiranje, izmenjevanje in arhiviranje medicinske dokumentacije, naročanje in pregledovanje laboratorijskih in rentgenoloških preiskav, elektronsko predpisovanje in beleženje administracije zdravil. Elektronsko upravljanje vseh naprav in medicinskih pripomočkov, ki jih med zdravljenjem začasno ali trajno vstavimo oziroma vgradimo v bolnika. Tudi na področju zdravstvene nege sistem omogoča načrtovanje in dokumentiranje negovalnih procesov. Sodoben klinični informacijski sistem omogoča tudi optimalen, celovitejši izkoristek sodobnih medicinskih naprav, kot so monitorji vitalnih funkcij, aparati za mehansko ventilacijo bolnikov in infuzijske črpalke. Te naprave so povezane v informacijski sistem in medicinskemu osebju na voljo na enem mestu, na zaslonu računalnika."

Lahko potemtakem zdravniki do kliničnega informacijskega sistema dostopajo tudi od doma?

"Da. Ta sistem omogoča oddaljen dostop zdravnikom, tudi od doma, do vseh pomembnih informacij o kateremkoli bolniku. Tako zdravniku in medicinski sestri ni treba vsakokrat neposredno k bolniku, določene potrebne aktivnosti lahko izvedeta takoj in na daljavo. Sistem mlajšemu medicinskemu osebju omogoča hitrejše vključevanje v samostojno delo, starejšemu pa omogoča obravnavati več bolnikov v krajšem času in izvajati nadzor zdravljenja nad več bolniki hkrati. Vse aktivnosti, ki so opravljene s pomočjo informacijskega sistema, so pregledne in sledljive. To pomembno vpliva na kakovost in varnost obravnave bolnikov. Sistem zagotavlja tudi ustrezno varovanje osebnih podatkov."

Katere prednosti digitalizirane bolnišnice bi izpostavili kot najbolj pozitivne?

"Nekatere prednosti sem že omenil. Zagotovo smo lahko najbolj ponosni na modul, ki omogoča elektronsko upravljanje z zdravili. Sistem omogoča natančno predpisovanje zdravil za konkretnega bolnika, opozarja na nevarne interakcije in na neželene stranske učinke zdravil. Sistem omogoča tudi vključevanje kliničnih farmacevtov, ker so jim informacije o zdravljenju z zdravili dostopne sproti in se lahko takoj odzovejo, ko zaznajo pomembne možne interakcije med zdravili oziroma lahko pomembno vplivajo s svetovanjem na optimalno uporabo zdravil."

Kaj je digitalizacija prinesla bolnikom?

"Bolniki se lahko na preglede in preiskave naročajo elektronsko, ne le preko telefonskega klica ali po pošti. Vse ključne informacije o njihovem zdravstvenem stanju in zdravljenju so hranjene dolgoročno. Informacije so shranjene v obliki, da so in bodo dostopne in uporabne tudi v drugih informacijskih sistemih. Nekateri ključni dokumenti se že zdaj pošiljajo v enotno zdravstveno dokumentacijsko hrbtenico. Zlasti je to pomembno za kronične bolnike in za bolnike, ki so bili podvrženi zahtevnemu in dolgotrajnemu zdravljenju. Informacijska podpora že danes omogoča bolj individualizirano zdravljenje, osredotočeno na bolnika in na njegovo bolezen. S pomočjo informacijske podpore je tudi čas zdravljenja v bolnišnici krajši."

Ali je katera bolnišnica sledila Pediatrični kliniki?

"Po mojih podatkih enak oziroma prilagojen sistem že uporabljajo tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Bili so poskusi, da bi se del sistema, zlasti tisti za elektronsko predpisovanje zdravil, uvedel tudi v drugih klinikah UKC Ljubljana. Kolikor pa mi je znano, se to še ni zgodilo."

Kaj bi še morali narediti na tem področju?

"Klinični informacijski sistem je živ dinamičen sistem in se ves čas dopolnjuje in nadgrajuje z novimi funkcionalnostmi. Prvo, kar je potrebno, je ustrezna strojna oprema. Drugo, dober sistem potrebuje tudi določeno informacijsko podporo v ozadju. Tu imam v mislih ustrezne podatkovne baze, denimo sezname zaposlenih v bolnišnici in njihove kompetence, elektronski register zdravil in drugih medicinskih pripomočkov in še bi lahko našteval. Nato so potrebne dobre informacijske povezave z drugimi institucijami, na primer z Zavodom za transfuzijsko medicino, Slovenija transplantom, Mikrobiološkim inštitutom in Medicinsko fakulteto, NIJZ ...

Dobro delujoč sistem potrebuje tudi ustrezne kadre, ki jih Pediatrična klinika in UKC Ljubljana še nimata. V mislih imam informatike in analitike, ki bodo omogočili upravljanje in izkoriščanje zbranih informacij za boljše strokovno in poslovodno delo bolnišnice. Vsekakor je informatizacija zdravstva in medicine šele na začetku svoje poti. Je pa Pediatrična klinika glede na vložek in na razpoložljive vire, tako finančne, predvsem pa kadrovske, na tem področju dosegla zelo veliko. Lahko bi bila vzor in tudi v pomoč drugim bolnišnicam v Sloveniji."

"Najbolj smo ponosni na modul, ki omogoča elektronsko upravljanje z zdravili"
Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku