Digitalizacija zdravstva: Manj administracije, več strokovne e-podpore

Tina Recek, 24.7.2019
Nataša Juhnov

Digitalizacija vse bolj prodira v zdravstvo. A vsi zdravniki niso ravno navdušeni nad njo, pomeni jim dodatne administrativne obremenitve

V slovenskem zdravstvenem sistemu je digitalizacija vse bolj prisotna. V začetku septembra 2015 se je v Slovenji začelo predpisovanje in izdajanje zdravil preko elektronskih receptov (eRecepti), nato so se pridružile še druge aplikacije. Kot razložijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), v okviru projekta eZdravje delujejo še eNaročanje - sistem za izdajo elektronskih napotnic, naročanje na termine, spremljanje čakalnih dob za zdravstvene storitve; Centralni sistem podatkov o pacientih (CRPP) - sistem za izmenjavo zdravstvene dokumentacije na nacionalni ravni; portal za paciente zVEM - spletni portal, preko katerega se pacienti lahko seznanijo s podatki, ki se o njih obdelujejo v eZdravju (npr. eRecepti, eNapotnice, zdravstvena dokumentacija); Teleradiologija - sistem za izmenjavo radioloških slik med zdravstvenimi ustanovami; TeleKap - sistem, ki omogoča oddaljeno obravnavo pacientov po možganski kapi (takojšnji posvet s specialistom po videokonferenčni zvezi). Najbolj uporabljena rešitev je eRecept.

image
Robert Balen Nena Kopčavar Guček: ”Trajanje napotnic je težava. Napotnica 'zelo hitro' velja le pet koledarskih dni, kar je včasih premalo, da pacientu uspe priti do specialista. Posledica je, da se bolniki vračajo po nove napotnice.”

S 1. septembrom Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) napoveduje pilotno uporabo elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL), od 1. novembra pa je predvidena uvedba za celotno Slovenijo. Po njihovem bo dolgoročno pomembno razbremenila ambulante družinske medicine in bo med drugim prispevala tudi k manjšemu številu obiskov pacientov v ambulantah družinske medicine. Medtem pa zdravniška zbornica zahteva zamik uvedbe elektronskega bolniškega lista, saj meni, da načrtovana novost prinaša dodatne administrativne obremenitve za zdravnike.

Zdravniki si želijo lažji dostop do podatkov

In kako vse te že vpeljane novosti sprejemajo zdravniki? Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine, izpostavi med drugim kot velik izziv trajnost napotnic. Opozori na napotnico "zelo hitro", ki velja le pet koledarskih dni, kar je včasih premalo, da pacientu uspe priti do specialista. Posledica je, da se bolniki vračajo po nove napotnice. "Če jo vsakemu od svojih bolnikov ponovno napišem samo enkrat, je to 2000 po nepotrebnem napisanih napotnic, saj jo moramo v sistem vnašati zgolj zato, ker je prejšnja pretekla. Pri eNapotnici za posameznega pacienta denimo zahtevajo še šifro, 13-mestno identifikacijsko številko napotnice, ki je v resnici sploh ne potrebujejo. Zadoščata že ime bolnika in njegov datum rojstva ali EMŠO. Pogrešamo trdnejšo povezavo med osnovnim zdravstvom in hospitalnim, tj. sekundarnim in terciarnim nivojem. Pretočnost informacij in lažji dostop bi nam precej olajšala delo, če bi lahko vedno videli bolnišnične odpustnice in izvide specialistov, bi bilo za paciente vse enostavneje in hitreje. Zavedamo pa se izzivov v zvezi z varovanjem podatkov."

Podatki se vnašajo od leta 2015 in ne za nazaj
Marsikdo ne ve, da ima elektronsko zdravstveno kartoteko oziroma da obstaja Centralni register podatkov o pacientu (CRPP). Vanj se vnašajo denimo ambulantni izvidi, odpustna pisma, zdravstveni podatki, kot so alergije, cepljenja, bolezni, kirurški posegi, medicinski pripomočki, vsajeni v telo (implantati), invalidnosti, nosečnost, priporočila zdravljenja, meritve krvnega pritiska ... Kot pravijo na NIJZ, se podatki vnašajo od leta 2015 dalje oziroma od takrat, ko se je določena zdravstvena ustanova vključila v CRPP. Nekateri izmed podatkov imajo v skladu z zakonodajo časovno omejitev vpogleda, kar velja npr. za podatke o nosečnosti; ti so dostopni še šest mesecev po predvidenem datumu poroda, potem pa je dostop do tega podatka onemogočen. Predvideno je, da se bodo v CRPP posredovale še druge vrste specializiranih izvidov, npr. izvidi mikrobioloških preiskav.
Vsak se lahko seznani s podatki, ki se o njem zbirajo v eZdravju. Za to potrebuje brezplačno digitalno potrdilo (pridobi ga na upravni enoti), zatem se registrira na portalu zVEM (https://zvem.ezdrav.si/domov).

Njen kolega iz zdravniških vrst Rade Iljaž, dr. med., specialist splošne medicine, pojasni, da je temeljni del v ambulanti družinskega zdravnika eZdravstveni karton, "ki je pri vseh programerskih hišah predvsem uradniško naravnan - za potrebe ZZZS in NIJZ - in je manj usmerjen v učinkovito oskrbo bolnika". Preostale aplikacije - kot so eHrbtenica, eRecept, eNapotnica in eNaročanje -, ocenjuje, so nekoliko bolj usmerjene v strokovnost učinkovitost in varnost zdravstvene oskrbe, vendar so manj zanesljive, predvsem zaradi odvisnosti od internetnih povezav in centralnega skrbnika sistema z velikim številom vključenih uporabnikov. "Vendar na nadgradnje, izboljšave, nadzor kakovosti ipd. tako pri eKartonu kot tudi pri recimo eNapotnici zdravniki in medicinske sestre, torej neposredni izvajalci, praktično nimamo vpliva. Nihče nas ne sprašuje po zadovoljstvu s ponujenimi programi, nadgradnje so predvsem po željah ZZZS. Programerske hiše zelo drago zaračunavajo vsakršno nadgradnjo ali popravek po zahtevi izvajalcev. Zdravniki - verjamem, da tudi medicinske sestre - si predvsem želimo več strokovne e-podpore in manj administrativno naravnanih aplikacij, ki nam zgolj jemljejo dragocen čas za oskrbo bolnika in nič ne pripomorejo k večji kakovosti dela. To pomeni, da si želimo več vpliva stroke in manj birokratov na ZZZS in NIJZ pri nadgradnjah aplikacij," razkriva želje Iljaž.

Nujna večja digitalizacija zdravstva

Na kadrovsko podhranjenost računalniške stroke v bolnišnicah opozori tudi Tomaž Gornik, direktor podjetja Better in sopredsednik openEHR, neprofitne organizacije, ki podpira javno raziskovanje, razvoj in implementacijo elektronskih zdravstvenih zapisov po t. i. standardu openEHR, odprtem podatkovnem formatu, ki ni vezan na določenega ponudnika zdravstvenih rešitev. In doda, da bi morala Slovenija izkoristiti svojo majhnost in še več vlagati v digitalizacijo zdravstva, ker kot taka veliko lažje uvaja centralizirane elektronske rešitve v zdravstveni sistem kot na primer ZDA, kjer produkta, kot je naš eRecept, najbrž sploh ni možno uvesti. "Digitalizacija v zdravstvu ne bo poniknila. Prej ko se je lotimo, prej ko vanjo investiramo, bolje bo za vse," sklene Gornik.

Anketa

Ali poleti uživate več sadja in zelenjave kot v preostalih letnih časih?

Sudoku