Demenca: Če ti je usojena, bo prišla

Tanja Fajnik Milakovič, 5.9.2018
Robert Balen

Demenca je epidemija 21. stoletja. V EU je bilo leta 2015 več kot deset milijonov ljudi z demenco, v Sloveniji se ocenjuje, da jih je 32 tisoč.

"Demenc je veliko, najpogostejša v starosti nad 65 let je Alzheimerjeva demenca," pojasnjuje prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Prihaja počasi in hitro napreduje

Pri 85 letih je danes že vsak drugi ali tretji starostnik dementen. Na vprašanje, zakaj pred stotimi leti ni nihče verjel dr. Alzheimerju, odgovarja: "Del zdravnikov je takrat še čvrsto verjel, da so pozabljivost, depresija in prividi bolezni duše, ki se jih ne da dokazati. Alzheimer je pripadal drugi skupini zdravnikov, in sicer tisti, ki je trdila, da četudi se bolezen kaže v čudnem obnašanju, vzrok mora biti v možganih, kar je tudi dokazal." Pirtošek tudi poudarja, da je treba ločiti med pozabljivostjo in demenco. Zdravniki danes namreč že natančno vedo, kdaj bodo pri nekom postavil diagnozo demence. "Izpolnjeni morajo biti določeni pogoji. Prvi je, da imaš moteni vsaj dve višji miselni funkciji. Višje miselne funkcije so denimo spomin, sposobnost računanja, sposobnost čitanja, orientacije v prostoru, pozornost. Če smo torej samo pozabljivi ali se samo slabo znajdemo v prostoru, to še ni demenca. Prav tako ni demenca, če imamo s kakšno višjo miselno funkcijo težave že od rojstva. O demenci govorimo, če vsaj dva omenjena znaka začnemo opažati pri prej povsem zdravem človeku. Za demenco je tudi značilno, da prihaja počasi, po tem pa napreduje in postaja vse bolj moteča za posameznika pri vsakdanjih opravilih doma in v službi.

Če je v družini demenca, obstaja velika možnost, da bomo zboleli

Demenca se namreč ne začne, ko ljudje okoli tebe ugotovijo, da si že petič pozabil ključe od avtomobila in ne veš, kje so, potem pa jih najdejo v hladilniku. Demenca se začne deset, dvajset, tudi trideset let pred tem, ko se v možganih začnejo nalagati določene beljakovine. Poleg tega imajo nekateri gene, ki bodo zagotovo pripeljali do demence," je pojasnil Pirtošek. Zato tudi pravi, da nikoli ni prezgodaj, da poiščemo zdravniško pomoč, ker bi diagnozo morali postaviti veliko prej, kot jo običajno.

"Če je v družini demenca, obstaja velika možnost, da bomo zboleli. Alzheimerjeva demenca se sicer pojavlja šele po 65. letu starosti, druge oblike, ki so redkejše, pa tudi že pri 30, 40 letih".
image
Robert Balen Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je na srečanju Večer v živo za preventivo pred demenco svetoval redno fizično gibanje, branje, učenje tujih jezikov, reševanje križank, mediteransko prehrano in dovolj spanja.

Pri Alzheimerju je skoraj vedno prisotna izguba spomina, pri drugih demencah so opazne predvsem spremembe v obnašanju, motnjah osebnosti, ki jih je zelo težko diagnosticirati, tudi zato, ker pri tem prihajajo na površje impulzi, ki bi jih morali civilizirani možgani zakriti, denimo tudi seksualni, in jih svojci pogosto tudi zaradi sramu pomagajo prikrivati," je ugotavljal strokovnjak za demenco, ki se strinja, da je ta bolezen sodobnega časa tudi neki davek za daljše življenje.

Nekateri ne ločijo človeškega obraza od predmetov

Ko se je Alzheimer okoli leta 1900 začel ukvarjati s to boleznijo, je bila zelo redka, saj je bila takrat statistično pričakovana življenjska doba le 44 let. Tudi če odštejemo takratno visoko umrljivost dojenčkov in porodnic, ljudje večinoma niso dočakali niti 50. leta starosti. Demenca, ki jo je odkril in je posledica sprememb zadnjega dela možganov, kjer so centri za spomin in orientacijo v prostoru, pa se kaže šele po 65. letu starosti. Kadar pa gre za spremembe v sprednjem delu možganov, nad čelom in očmi, kjer imamo centre za vedenje, obnašanje, našo socialno integracijo, govorimo o drugih, tako imenovanih frontalnih demencah, ki se pojavijo tudi bolj zgodaj. Za ušesom imamo denimo zelo pomemben center za naše preživetje: prepoznavanje človeških obrazov, ki je pri nekaterih bolnikih lahko prav tako prizadet. Ti ne prepoznavajo več svojcev niti svojega obraza, nekateri tudi ne ločijo človeškega obraza od predmetov. "Vsaka demenca je zgodba zase, vsaka je osebna tragedija za bolnika in njegove svojce. Tudi zato, ker demenco pozno diagnosticiramo in medicina ne more kaj dosti pomagati bolniku. Ob njem pa neizmerno trpijo svojci, ki zanj skrbijo. Otroci, ostareli partnerji. Ti ljudje tiho trpijo in statistike kažejo, da umirajo skoraj devet let prej, kot če ne bi skrbeli za dementnega svojca. Umirajo v stresu, z občutkom krivde, so depresivni, imajo več srčnih bolezni in diabetesa. Medicina do zdaj večinoma trpljenja teh skrbnikov ni prepoznavala, čeprav prav zanje lahko naredi veliko več kot za bolnika z demenco. Če imajo skrbniki več znanja o demenci, bodo manj trpeli in bodo znali ustrezneje ravnati. Učinkovitega zdravila za demenco še ni, verjamem pa, da kmalu bo. Od vseh bolezni, ki jih medicina danes pozna, je največ napora vloženega prav v raziskovanje demence in iskanje zdravila, ki bi preprečilo propadanje možganov," je prepričan Pirtošek. Predavanje je sklenil s petimi preventivnimi priporočili, s katerimi lahko bolezen vsaj za nekaj let "odložimo", ker, kot pravi, če ti je demenca usojena, za zdaj ni možnosti, da se ne bo izrazila. Z načinom življenja pa lahko pripomoremo, da bo to kasneje. Kako? Z rednim fizičnim gibanjem, dovolj je že pol ure hoje vsak dan, mentalno aktivnostjo - čitanjem, učenjem tujih jezikov, reševanjem križank, z mediteransko prehrano in dovolj spanja.

image
Tit Košir
Medicina lahko danes naredi veliko več za skrbnika dementnega bolnika

Alzhaimer caffe v Mariboru
Po priporočilih Alzhaimer Europa je Alzhaimer caffe pri Damah organiziran v lokalnem okolju. To je program neformalnega druženja ljudi z demenco, njihovih svojcev, skrbnikov in različnih strokovnjakov. Poteka v obliki pogovora, druženja in sproščenega klepeta. Namenjen je druženju, razbremenitvi in podpori svojcem, sklepanju poznanstev in predvsem širitvi socialne mreže, ki je zaradi narave bolezni običajno slaba. V Mariboru se izvaja vsak tretji četrtek v mesecu v Gostilnici pri damah, Ljubljanska ulica 4 (nasproti UKC Maribor).
S svetovanjem in podporo pri demenci pa se ukvarja tudi Zavod za dolgotrajno pomoč Aloja v Mariboru.

Anketa

Ali si barvate lase?

Sudoku