Decembra pospravimo predale s semeni

Miša Pušenjak, 5.12.2019
Miša Pušenjak

Kaj zavreči in kaj uporabiti naslednje leto? Najdlje lahko hranimo semena jajčevca, endivije, zelja in večine drugih kapusnic.

Za večino zelenjadnic, ki jih gojimo na naših vrtovih, velja, da jih razmnožujemo s semenom. V današnjem času to ni prav nič posebnega, saj lahko seme kupimo skoraj na vsakem koraku. Nekoč pa so si morale gospodinje seme pridelati same, takrat so ga tudi veliko bolj cenile. S semenom ravnamo tako kot z mrtvim predmetom, zato so velikokrat težave s kaljenjem na vrtu - te izvirajo ravno iz napačnega ravnanja s semenom. Decembra običajno pospravljamo po predalih in omarah. Marsikomu se je tam nabralo veliko še neuporabljenih, odprtih ali celo na pol praznih vrečic s semenom. Kaj zavreči in kaj še lahko uporabimo v naslednji sezoni?

Življenjska doba semena

Seme je rastlinica v malem, ki ji je dodan še lonček s hranilno prstjo. Rastlina mati je poskrbela, da ima njen otrok dovolj hrane za prve dni življenja. Ta hrana je sicer dokaj dobro konzervirana, a se s časom porablja. Seme namreč ves čas diha in živi, zato je njegova življenjska doba omejena. Seme nekaterih rastlin lahko vzdrži dalj časa, drugo le eno leto.

Seme pastinaka, večine začimb in dišavnic, črnega korena in mnogih cvetlic lahko izgubi kaljivost že po enem letu do dveh, zato ga uporabite le, če predhodno naredite domač test kaljivosti. Drugače kupite seme teh rastlin raje vsako leto znova. Tudi seme čebule in pora, peteršilja in korenčka izgubi kaljivost po dveh do treh letih, zato ga je veliko bolje kupovati sproti.

Debelejše lahko hranimo več let

Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdlje lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine ostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve ter rdeče pese.

image
Miša Pušenjak Preprost domač kalilini test

Izjema je le motovilec. Njegovo seme v letu pridelave zelo slabo kali ali pa sploh ne. Veliko bolje kali leto ali dve leti staro seme. Tudi pri semenu nekaterih trajnic je podobno: njihovo seme potrebuje nekaj počitka, pri nekaterih pa še določeno vsoto nizkih temperatur, da seme uspešno kali. Pogosto to velja za seme grmovnic ali drevja.

Še nekaj je pomembno. Na vsaki vrečici je zapisano, do kdaj velja kaljivost semena v njej. To naj bi veljalo samo za zaprte vrečice. Čim je vrečica odprta, je seme v njej izpostavljeno zračni vlagi in spremembam temperature ter začne dihati hitreje, zato se hrana, pripravljena za seme, porablja hitreje - seme hitreje izgublja kaljivost.

Zato svetujem, da vedno uporabite vse seme iz vrečice v tekočem letu. Že pri nakupu je treba vedeti, koliko ga potrebujete. Res je, da je seme v večjih vrečicah cenejše, a če ga ne boste porabili v tekočem letu, bo izgubilo kaljivost, vam pa povzročilo samo jezo in nejevoljo. Na takšen način je povsem nesmiselno varčevati.

Poleg tega ima rastlina, ki zraste iz starega semena s slabo energijo kaljenja, kasneje, med vegetacijo, slabšo odpornost in več težav z boleznimi.

Na ekološki, naravi prijazen način lahko pridelujemo samo, če je seme kakovostno, polno energije, rastline kalijo hitro, enakomerno in pričnejo hitro skrbeti same zase.

Kako ohranimo kaljivost

Zelo pomembno je, da ob setvi semena, ko nam ga je še nekaj ostalo, vrečice nikoli ne odložimo na zemljo. Takoj jo tesno zapremo, zelo uporabne so ščipalke za perilo, in položimo nekam na suho ali vsaj v žep. Tako preprečimo, da bi seme prišlo v stik z vlago. Tesno zaprto semensko vrečico nato hranimo v suhem in hladnem prostoru.

Ob pospravljanju predalov torej zavržemo vse vrečice, pri katerih ugotovimo, da je seme starejše, kot je na njej napisano. Pri odprtih vrečicah bi sama zavrgla vse seme, starejše od enega leta, ali pa bi naredila domač kalilni test.

image
Miša Pušenjak Na vrečici najdete žig, ki pove, koliko je seme staro in ali je razkuženo ali ne.

Pomembno je tudi, da je seme vedno shranjeno v suhem, temnem in hladnem prostoru. Semenu ne škodijo temperature pod ničlo, hitro pa lahko zgubi kaljivost, če v prostoru pretoplo.

Domač kalilni test

Je zelo enostaven in ga naredimo hitro. Vzamemo nekaj plasti papirnate brisače, ki jo pod pipo dobro namočimo, a pustimo, da vsa voda odteče. Tako navlažen papir damo na krožnik. Po njem potem enakomerno razporedimo seme. Da se ne bi izsušilo, vse skupaj ovijem s folijo za živila. Nato tako seme postavimo nekam na toplo. Dobro je, da je tak prostor temen, ali pa vse skupaj ovijemo z blagom ali papirjem, da bo na temnem. Izjema je seme večine dišavnic, zelišč, korenčka, motovilca, peteršilja in ognjiča. To naj ostane kar lepo na svetlem.

Čez pet dni preverimo kaljivost. Če ostane veliko semena nevzkaljenega še po desetih dneh ali pa se na semenu pričnejo nabirati različne plesnive prevleke, je zanič in ga zavržemo.

Kako kupujemo seme

Da se izognemo ostajanju semena v predalih, si pred nakupom vedno naredimo seznam, kaj potrebujemo v naslednjem letu. Najlažje naredimo ta seznam tako, da po setvi vse izpraznjene vrečice s semenom hranimo v posebni škatli. Vem, da je pri nas navada, da vrečico pustimo na gredi kot oznako, kaj smo posejali, a to lahko naredimo na mnoge druge načine.

Vse seme iz vrečice uporabite v tekočem letu

Na shranjenih vrečicah si lahko tudi označimo, katere sorte so bile posebej zanimive, s katerimi pa nismo bili zadovoljni. Pred nakupom semena samo preštejemo vrečice, koliko smo jih potrebovali, pobrskamo po spominu, ali bi bilo treba kaj spremeniti, in seznam je hitro narejen. Odštejmo tisto seme, ki ga še imamo na zalogi. Ker vedno dodamo še nekaj novega, bo semena prav gotovo dovolj. Če pa gremo v trgovino brez seznama, so naše oči pogosto bolj zahtevne od resničnih potreb, zaloge semen v predalu pa se nabirajo.

Tretirano ali netretirano

Preberite si tudi zadnjo stran vrečice. Tam vedno najdete žig. Podatki na njem veljajo prav za tisto seme, ki je v vrečici ali škatli. Tam je podatek o kaljivosti in o tem, ali je seme razkuženo ali nerazkuženo (tretirano ali netretirano), pa tudi leto, do katerega naj bi podatki na vrečici veljali, kar je zelo pomembno. Žal ni leta pridelave, kar bi bilo bolj pravilno, a je to manj ugodno za ponudnike semena. Iz tega podatka lahko prav tako razberete, ali je seme starejše ali povsem sveže.

image
Arhiv Večera Pri motovilcu seme bolje kali, če je bilo pridelano v prejšnjem letu.

Če piše, da velja do leta, ko seme kupujete, je seme starejše. Če je leto, zapisano na žigu, denimo tri leta kasneje, potem gre za sveže seme. Staro seme ima lahko končno kaljivost dovolj dobro, da ga lahko prodajajo, ima pa zelo nizko energijo kaljivosti. V slabših pogojih, kot je mrzla zemlja spomladi ali suha poleti, vzkali samo tisti del semena, ki ima energijo kaljivosti dobro. To velja za mnoge vrtnine: peteršilj, korenček, solato ..., medtem ko je pri motovilcu ravno obratno. Veliko bolje kali seme, ki je bilo pridelano v prejšnjem letu. Zato vsaj za zgodnje setve vedno uporabimo in nabavimo čim mlajše seme. Razkuženo seme - po pravici povedano, je tega še zelo malo - pa pogosto še prej izgubi dobro kaljivost.

Anketa

Ali prebirate horoskop?

Sudoku