Debelost: Vedno bolj običajna, a nič manj zdravju škodljiva

NR, 18.7.2019
Profimedia

Tudi metabolično zdravi debeli ljudje imajo v primerjavi z vitkimi krajšo življenjsko dobo. Telesna vadba je vsesplošno koristna, zato bi morali k njej spodbujati ljudi "vseh oblik in velikosti".

Sredi londonske trgovine podjetja Nike od nedavnega stoji izložbena lutka za razstavljanje športnih oblačil za ženske z močnejšo postavo, ki so na voljo vse do številke 60. Lutka je sprožila plaz odzivov, od zgražanja do navdušenja. Nekateri namreč menijo, da izložbena lutka normalizira debelost in debele ljudi napeljuje k prepričanju, da živijo zdravo, čeprav to ni res. Drugi spet trdijo, da je lutka del prizadevanj za odpravo stigme prekomerno težkih ljudi in da debele ženske nagovarja k telesni aktivnosti. Oba argumenta sta na neki način smiselna.

Prikazovanje teles, kakršna vidimo okoli sebe, vključno z izložbenimi lutkami v trgovinah, vplivajo na oblikovanje naših predstav o tem, kaj je normalno in sprejemljivo. Debelost je dejansko povezana z večjim tveganjem za srčno bolezen, kap, diabetes tipa 2 in prezgodnjo smrt. Povsem možno pa je, da je človek debel, pa vseeno metabolično zdrav. Vendar imajo tudi metabolično zdravi debeli ljudje v primerjavi z vitkimi krajšo življenjsko dobo. Po drugi strani je telesna vadba vsesplošno koristna, zato bi morali k njej spodbujati ljudi "vseh oblik in velikosti".

Nova normalnost

Glede na indeks telesne teže (BMI) sta pretežki ali predebeli približno dve tretjini odraslih Avstralcev in četrtina otrok. Ko gre za otroke, se je to razmerje v preteklih 20 letih stabiliziralo, medtem ko se pri odraslih še naprej povečuje. Obstajajo trdni dokazi, da starši nenehno napačno ocenjujejo telesno težo svojih otrok, saj okoli sebe vidijo vse več debelih otrok. Enako velja za odrasle: nedavna študija, opravljena v Veliki Britaniji, je pokazala, da kar 55 odstotkov moških in 31 odstotkov žensk s precej odvečnimi kilogrami meni, da imajo še vedno zdravo telesno težo.

image
Andrej Petelinšek Prikazovanje teles, kakršne vidimo okoli sebe, vključno z izložbenimi lutkami v trgovinah, vpliva na oblikovanje naših predstav o tem, kaj je normalno in sprejemljivo.

Sporna izložbena lutka podjetja Nike predstavlja žensko s približno sto kilogrami ter indeksom telesne teže nekaj čez 30, kar pomeni, da bi jo lahko uvrstili v kategorijo debelih ljudi. Toda spričo dejstva, da ima povprečna ženska izložbena lutka, kakršne lahko vidimo v trgovinah, indeks telesne teže približno 17, je verjetno precej več Avstralkam bolj všeč "plus-size" lutka kot njena "minus-size" različica.

Debelost ni stvar izbire življenjskega sloga

Debelost je rezultat človekovega vedenja, na primer uživanja prevelikih količin hrane in premalo gibanja, vendar je v normalnih življenjskih razmerah v 70 odstotkih tudi genetsko pogojena ter rezultat družbenih in ekonomskih pritiskov. Toda v nasprotju s kajenjem je debelost tudi del človeka: ljudje, ki so debeli, so običajno že zelo dolgo debeli. To ni nekaj, nad čimer ima lahko človek popoln nadzor. Na pot k debelosti ali vitkosti stopimo že kot otroci. In ko enkrat sedimo na vlaku, ki pelje k debelosti, z njega zelo težko izstopimo.

Kljub temu ni povsem nemogoče, da se rešimo iz vrtinca debelosti. Toda za mnoge je ta pot zelo trnova, saj morajo vse življenje krotiti svojo lakoto in se truditi, da se znova ne vdajo starim življenjskim navadam.

Na pot k debelosti ali vitkosti stopimo že kot otroci

Spodbujanje ali sramotenje

Kampanje proti debelosti, ki temeljijo na zgražanju, strašenju ali sramotenju, so tarča kritik, ker da so stigmatizirajoče, etično sporne in neučinkovite. Kolikor je znano, ne obstaja nobena kakovostna raziskava, v okviru katere bi učinkovitost kampanj, zasnovanih na sramotenju debelih ljudi, primerjali s tistimi, ki temeljijo na spodbujanju k hujšanju in/ali telesni aktivnosti. Zato ni presenečenje, da po izsledkih velikega števila študij sodeč debeli in telesno neaktivni ljudje dajejo prednost spodbujajočim kampanjam, saj se jim zdi, da jih bolj motivirajo in manj stigmatizirajo.

Debelost in zdravstvena tveganja

Nekateri pravijo, da je lahko človek zdrav in v formi ne glede na konfekcijsko številko. To pomeni, da je lahko debel človek enako zdrav in tudi v enaki telesni formi kot vitki. Odvisno od definicije je mogoče za 25 do 50 odstotkov debelih ljudi reči, da so vseeno metabolično zdravi. To pomeni, da je pri njih prisotna normalna raven vnetja ter da imajo normalne ravni sladkorja, inzulina, telesnih maščob in krvnega tlaka. Razen da so debeli, se ti ljudje zdijo zdravi. Toda pri debelih ljudeh, če so v formi ali ne in če so aktivni ali ne, obstaja v primerjavi z vitkimi ljudmi s podobnim vedenjem kljub temu večje tveganje za srčno bolezen, diabetes in prezgodnjo smrt.

Podobno je trditev, da so lahko ljudje hkrati debeli in v formi in da so debeli ljudje v dobri kondiciji izpostavljeni manjšemu tveganju kot vitki ljudje v slabi telesni kondiciji, odvisna od tega, kako definiramo dobro kondicijo in debelost. Ena študija na primer primerja 20 odstotkov debelih ljudi v najboljši kondiciji z 20 odstotki vitkih ljudi v najslabši kondiciji. Zaradi majhnih razlik v debelosti in velikih razlik pri telesni kondiciji, obstaja pri debelih ljudje precej večja verjetnost, da bodo imeli podobno tveganje kot vitki ljudje. V primeru druge študije, ki primerja 50 odstotkov debelih ljudi v najboljši kondiciji s 50 odstotki vitkih ljudi v najslabši kondiciji, veljajo debeli ljudje za veliko manj zdrave.

image
Nike Sporna izložbena lutka podjetja Nike predstavlja žensko s približno sto kilogrami in indeksom telesne teže nekaj čez 30.

Toda zagotovo drži, da kdorkoli že ste, s telesno vadbo boste v vsakem primeru le izboljšali svoje zdravje. Spor o izložbeni lutki podjetja Nike je moralna zgodba o normaliziranju debelosti ter izključevanju debelih ljudi iz sveta športa. Debelost je priznana kot kronična bolezen in invalidnost in je le še en način obstajanja na svetu. Realnost je taka, da je za večino ljudi nekaj vmes.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku