David Miklavčič po šestih letih porazov Gorenja: "Celje je moralo pasti!"

Bojan Bauman, 14.5.2019
Andrej Petelinsek

Kapetan velenjskih rokometašev prisega na kri, solze in znoj, le na tak način pridejo rezultati

Šestintridesetletni David Miklavčič je nesporni vodja velenjskih rokometašev. Na igrišču deluje suvereno, njegova borbenost je nalezljiva. Na finalnem turnirju rokometnega pokala je bil nagrajen z naslovom najboljšega igralca. Njegova ekipa je v soboto po šestih letih premagala Celjane, v nedeljo so bili v finalu pokalnega prvenstva boljši še od Krke. Tako so drugič v zgodovini kluba osvojili naslov (prvič leta 2003) in dali piko na i prizadevanjem v sezoni, kjer držijo visoko drugo mesto v državnem prvenstvu.

27 tekem in šest let je trajal niz neporaženosti Celja proti Velenju
16 let po prvi so Velenjčani osvojili drugo pokalno lovoriko
klubov je v karieri zamenjal Miklavčič, drugič je v Šaleški dolini

Celjani bili z razlogom najboljši

Velenjčani so bili na igrišču suvereni na obeh tekmah. Zaustavile jih niso niti poškodbe - četverici na bolniški se je v nedeljo priključil se Andraž Kete. "Mogoče se jim bo priključil še kdo. Ogromno nesreče imamo s poškodbami, četudi se zavedamo, da brez njih praktično ni mogoče. Zato je še večje breme padlo na nas, ki smo še v pogonu. Ker nimamo dolge klopi, so se nam priključili mladinci. Posamezni so takoj postali pomemben del ekipe, in četudi je bil kak na igrišču samo minuto, je bil pomemben. Potem ko smo premagali Celjane, smo vedeli, da posel še ni končan. Nismo si hoteli življenja zagreniti s porazom v finalu. Saj na začetku sezone nihče ni pričakoval veliko. A ko se pokaže priložnost, jo je treba izkoristiti, narediti vse na igrišču. Potem si lahko pogledamo v oči in gremo naprej brez zamer," pravi Miklavčič. Ekipa je včeraj počivala. A ne zato, ker bi pretirano proslavili uspeh. Proslava v resnici ni bila nič posebnega: "Na terenu smo se poveselili z navijači. Večerjo smo imeli kar v gostilni pri dvorani. Prešerno je bilo še na avtobusu, ko smo se vračali."

image
Robert Balen

Kapetan Gorenja ne da veliko na tradicijo, a mu je znano, da je niz nepremaganosti Celja v medsebojnih dvobojih trajal kar 27 tekem, od leta 2013. Miklavčič je bil v velenjski ekipi pred šestimi leti, preden se je začel celjski niz neporaženosti. Letos se je vrnil in tako ima obakrat na svojem računu zmage proti največjemu rivalu. "Vmes sem igral tudi za Celje, ko smo premagali Velenjčane. Za nazaj nima smisla preučevati stvari in razmišljati, koga vse si premagal. Vedno želim dati največ; Celjani so ves ta čas z razlogom ostali nepremagani. Zdaj so nekoliko padli in to smo izkoristili. Vedel sem, da prihaja naš čas."

"Nismo rojeni pod srečno zvezdo"

Kapetan se je na začetku sezone še lovil, njegova forma ni bila perfektna. Toda v zadnjem obdobju, ko so na sporedu najbolj pomembni dvoboji, je vsakič na zavidljivih delovnih obratih. "Po poškodbi rame se je bilo težko vrniti, manjkala mi je forma. Rama je nekaj časa še bolela, a je vse bolje. Težko je, ko je treba pomagati ekipi, pa ne zmoreš. Zdaj se moj prispevek pozna na rezultatih. Kakšno tekmo, ki smo jo prej izgubili, zdaj zmagamo. Pomemben je prispevek vsakega. Igralcem hočem dopovedati, da nihče med nami ni rojen pod srečno zvezdo. Za rezultat je treba krvaveti, jokati in se potiti. Redki so, ki jim je uspelo na lep način, taki morajo imeti neverjetne kvalitete. Drugi moramo vse pridobiti, najti način, kako lahko ekipi koristimo. Ni dovolj samo stopiti na teren in igrati. Take posameznike ekipa hitro izloči, v skupini veljajo posebna pravila. Borbenost je kot normo sprejela večina igralcev Gorenja in s tem so prišli rezultati."

image
Robert Balen Kapetan velenjskih rokometašev: ”Zdaj so Celjani nekoliko padli in to smo izkoristili.” 

Miklavčič ima 36 let in je v zrelih športnih letih. So mu visoki obrati pustili posledice? "Nedvomno. Nekoč sem bil dva dneva po tekmi povsem nared, danes me po tem času šele začnejo boleti mišice. Na svoji poziciji bom v naslednjem letu, ko še ostajam v Velenju, potreboval pomoč. Nato pa bom razmislil - če se bom preveč matral, se bom nehal žogati. Kariere nočem končati kot invalid, ne bom tvegal trajne poškodbe kolena, hrbta."

Kaj je v ekipo prinesel novi trener Zoran Jovičić? "Velike filozofije pri nas ni. Pripeljal je poletnost. Na igralce ne pritiska in zato so se nekateri mladi hitreje našli. Je redkobeseden, ne naklada, kot to počnem jaz. Mladim je olajšal prehod med člane. Sicer v našem poslu velja staviti samo na trdo delo, ki bo obrodilo sadove. Na začetku leta se še nismo poznali, bile so tudi čudne situacije. Zdaj med nami ni več skrivnosti - lepo je delovati v takem okolju."

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku