Anton Breznik, predsednik AMZS: Veliko asistenčnih pripomočkov v avtu sploh ne uporabljamo

Elizabeta Planinšič, 23.9.2019
Andrej Petelinsek

Problem je v uporabi novotarij. Marsikdo niti ne ve, kaj kupi in kako mu to lahko pomaga, da bo na cesti varnejši, pravi predsednik AMZS

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) se na področju varnosti v prometu prebija v ospredje z inovativnimi pristopi. Če omenimo samo izbor Najboljši za volanom, s katerim nagovarjate mlade.

"V AMZS kot največji slovenski nevladni organizaciji na področju varne mobilnosti spremljamo dogajanja na cestah in želimo prispevati svoj delež k še boljši prometni varnosti. Izobraževanje je vseskozi ena naših ključnih dejavnosti. Po drugi svetovni vojni so imela pomembno vlogo naša avto-moto društva. Skorajda vsako je imelo svojo avtošolo in do osamosvojitve Slovenije so izšolala dve tretjini voznikov. Sedaj to poslanstvo opravljamo prek svoje šole vožnje in v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem."

Za naložbo v center ste se odločili pred dobrim desetletjem.

"Podatki o stanju prometne varnosti so bili tedaj alarmantni. Letno je v prometnih nesrečah življenje izgubljalo okoli 260 ljudi. To je dvignilo na noge celotno družbo in terjalo reakcije na vseh področjih. V AMZS smo sprejeli svoj del odgovornosti in investirali v Center varne vožnje. Gre za izjemen objekt z vidika infrastrukture, zlasti pa sem ponosen na naše inštruktorje varne vožnje in druge sodelavce. Brez ljudi s strokovnimi znanji in kompetencami, ki so predani svojemu delu, še tako dobra infrastruktura nima pravega pomena. Največja dodana vrednost centra je, da omogoča simulacije, vozniki lahko v varnem okolju trenirajo nevarne situacije, ki se lahko zgodijo na cesti, kjer napake niso dovoljenje oziroma žal vse prevečkrat ni priložnosti za popravni izpit. V veliko zadovoljstvo nam je, da se je pri nas na Vranskem naučilo voziti varneje že več kot 150 tisoč voznikov. Prepričan sem, da smo s tem pomembno prispevali k izboljšanju stanja prometne varnosti na slovenskih cestah. S Centrom varne vožnje pa smo pridobili tudi vse pogoje, da lahko našo dejavnost nadgrajujemo z drugimi preventivnimi aktivnostmi."

Preventivni dnevi za motoriste, voznike tovornjakov in avtobusov, torej ne le za avtomobiliste, so v vašem centru dobro obiskani. Zakonodaja pa mladim voznikom nalaga program varne vožnje. Bi torej potrebovali še kakšen center varne vožnje?

"V Sloveniji so poleg našega na Vranskem še štirje drugi, sicer manjši objekti, z različnimi vsebinami. Drži pa, da tega nikoli ni dovolj. V Ljubljani tečejo aktivnosti za izgraditev centra. Upamo, da dobimo kmalu še kak moderen center."

image
Amzs Predsednik AMZS z ambasadorjem zveze, svetovnim prvakom Timom Gajserjem 

AMZS bo v prihodnjih dneh proslavil svojo 110-letnico. Še zdaleč to ni več le "poceni mehanik", kot je zanj veljala oznaka nekoč.

"Revolucija umetne inteligence s svojimi tehnologijami nezadržno prodira tudi za volan. Avto postaja vse pametnejši, a hkrati vse zahtevnejši za vzdrževanje. Če želimo biti v koraku s časom in našim članom ter drugim strankam zagotavljati najvišjo kakovost storitev, moramo napredovati in se razvijati. Središče našega znanja na tem področju je AMZS tehnično diagnostični center. Namenjen je popravilu kompleksnih elektronskih naprav. To je bistveno cenejše kot njihova menjava, hkrati pa prijaznejše do okolja, saj zmanjšuje količino odpadkov. Diagnostiki svoje znanje prenašajo na servise in ekipe pomoči na cesti. Te so zelo uspešne, tudi v evropskem merilu. FIA namreč že vrsto let organizira usposabljanje in tekmovanje za odličnost cestnih patrulj. Mehaniki se pomerijo v reševanju skritih, a realnih okvar na avtomobilih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri pomoči na cesti. Naši fantje dosegajo vrhunske rezultate: 2016. so bili evropski prvaki, lani so osvojili drugo mesto."

V Sloveniji smo zaradi morije na naših cestah že nekajkrat poskusili to preprečevati z represijo, višjimi kaznimi, a to je imelo učinke bolj kratek rok. Torej ni pravi odgovor. Je izobraževanje, premik v glavah tisto, kar je prava pot za varnejši promet?

"Dejstvo je, da samo kazni ne pomagajo, to smo že večkrat ugotovili. Sistematično je treba pristopiti k vzgajanju in prevzgajanju. In to tudi počnemo. Če pogledamo deset let nazaj, je bilo v strukturi povzročiteljev prometnih nesreč veliko mladih, takrat so bili mladi vozniki rizična skupina. Sedaj se ta številka zmanjšuje. Gre za različne aktivnosti mnogih organizacij – policije, agencije za varnost v prometu, šolstva, pa tudi nas -, kar že daje rezultate."

Pa ne le pri nas, vaš projekt Najboljši za volanom so kot dobrega prepoznali tudi v tujini.

"Ponosni smo, da kot manjši avtomobilski klub v veliko FIA-družino, ki šteje 240 članic iz 144 držav, prispevamo svoj delež. Najboljši za volanom je tak primer. Za ta projekt nam je FIA Regija I letos podelila prvo nagrado za inovativnost na področju prometne varnosti. Kar je še pomembnejše, ta projekt so prepoznali in v svoje države že prenesli ali pa izrazili tako namero številni partnerski avtoklubi, oktobra bo pri nas na Vranskem pod okriljem FIE tudi prvo mednarodno tekmovanje mladih voznikov. V sodelovanju s FIO pa izvajamo še mnoge druge aktivnosti."

Pri nas na Vranskem smo naučili voziti varneje že več kot 150 tisoč voznikov

Prehitra vožnja in alkohol sta pri nas še vedno najhujša problema. Ideje so bile nedavno za znižanje meje stopnje alkohola v prometu na 0,0. Podpirate tako rešitev?

"Voznik pod vplivom alkohola ne sodi za volan, to je dejstvo. A v AMZS nikoli nismo bili in nismo pristaši ad hoc akcij, tudi pri spremembi zakonodaje ne. Znano je, da dostikrat pride do evforije; ko se kaj zgodi, takrat vsi hočejo na hitro nekaj spremeniti. A to ni rešitev. Če spet pogledamo številke, niso problematični vozniki z 0 do 0,5 promila alkohola. Problem so vozniki, ki bistveno presegajo dovoljeno stopnjo alkohola. Bolj kot spreminjanje zakonodaje je pomembno ozaveščanje."

Oglasili ste se tudi ob predlogu spremembe cestninjenja.

"V AMZS smo odločno proti, da bi se cestnina spet plačevala po kilometrih. Z uporabo vinjet se je promet z manj varnih lokalnih in regionalnih cest preusmeril na varnejše avtoceste in tudi to je prispevalo k izboljšanju prometne varnosti."

Bi tak ukrep vplival na selitev prometa z avtocest nazaj na regionalne in lokalne ceste?

"Da, ocenjujemo, da bi se to zgodilo, z vsemi posledicami za pretočnost prometa, prometno varnost in ekologijo. V Sloveniji je namreč zaradi naravnih danosti in razseljene poseljenosti uporaba osebnih avtomobilov v večini primerov edina možnost primerne mobilnosti, vzpostavitev ustreznega javnega prometa pa zelo omejena. Manjše uporabe avtomobilov torej ne gre pričakovati, bi pa vozniki, ob povišanju cen uporabe avtocest, iskali cenejše rešitve, četudi so te manj varne."

Od ena do pet
1. AMZS je tudi nacionalna športna zveza za motošport in karting.
"Res je, srčika združevanja slovenskih avtomobilistov in motociklistov je bil prav šport. Športne prireditve po drugi svetovni vojni so bile tisti dejavnik, ki je avtomobilizmu in motociklizmu omogočil ponoven zagon. Zavezništvo tehniškega napredka in športa je vodilo v avtomobilski razcvet in povečanje vozil na naših cestah."

2. Pod vaše okrilje sodijo motokros, supermoto, spidvej, cestnohitrostni motociklizem, starodobni motociklizem in še nekaj panog. Z AMZS-licenco tekmuje tudi Tim Gajser, zdaj že trikratni svetovni prvak.
"V športu smo naredili ogromno. Smo v svetovni špici tega dogajanja. Vemo, da je Tim Gajser, ki je naš član, velik zgled mladim. S svojim načinom življenja, odnosom do alkohola je tudi ambasador varne vožnje. In to nam je zelo pomembno. Obvezuje nas, da še več naredimo za šport, za mlade, ki prihajajo. Zdaj je takšna klima, da je odziv velik, vse šole, ki jih imamo, so polne. To lahko pripomore, da bomo še slišali Zdravljico in gledali plapolanje naših zastav na dirkah najvišjega ranga. Sicer pa Tim ni naš edini svetovni prvak. To je uspelo še dvema našima voznikoma – Klemnu Gerčarju v motokros razredu MX3 in Igorju Jermanu, ki je bil dvakrat svetovni prvak v vzdržljivostnem motociklizmu. Že vrsto let nas med spidvej elito zastopa Matej Žagar, ki mu tudi letos, zlasti v drugem delu sezone, gre odlično in že ima zagotovljen nastop na dirkah svetovnega prvenstva v 2020."

3. Motociklizem vam je sploh pri srcu. Izhajate iz Avto-moto društva Orehova vas, v njem ste aktivni dolgo časa, Orehova vas pa velja za zibelko motokrosa.
"Ja, rad se vračam v matično društvo."

4. Ste pa tudi član pomembnega organa v mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA).
"V okviru lanskega spomladanskega srečanja klubov FIA Regija I – ta v FIA združuje avtoklube iz Evrope, z Bližnjega vzhoda in iz Afrike – sem bil izvoljen v Euroboard, izvršilni organ Eurocouncila. To je organ Evrope kot ene od treh omenjenih regij v FIA Regija I. Euroboard sprejema odločitve in stališča, pomembne za evropske avtomobilske klube, ter daje usmeritve sekretariatu FIA Regija I."

5. AMZS je prepoznaven tudi po Motoreviji, ki izhaja že več kot 60 let.
"V veliko zadovoljstvo nam je, da je Motorevija vsa ta leta ohranila svojo strokovno, neodvisno držo. AMZS se je tudi z njeno pomočjo uveljavil kot zagovornik interesa voznikov. Nakupa pnevmatik ali otroškega varnostnega sedeža si skorajda ni mogoče zamisliti brez ocene iz naših testov, če izpostavim le dva najbolj prepoznavna."

Ko sva že pri cestah, v kakšnem stanju so slovenske ceste?

"Na tem področju je bil storjen velik napredek, če odštejemo leta, ko je v krizi zmanjkalo denarja za popravilo cest. V AMZS smo pri cestni infrastrukturi aktivni zlasti prek programa EuroRAP, neodvisnega evropskega programa ocene varnosti cest. Naši strokovnjaki so od leta 2008 prevozili, posneli in ocenili že več kot 4000 kilometrov državnih cest, za Dars pa skoraj 800 kilometrov avtocest in hitrih cest. Pridobljene podatke analiziramo in interpretiramo dobljene rezultate – opozarjamo na pomanjkljivosti, nastavimo ogledalo politiki in upravljavcem cest. Moram reči, da nas poslušajo. Izziv so seveda finance, a tudi to se izboljšuje. Direkciji za infrastrukturo je v državnem proračunu uspelo zagotoviti povečanje sredstev za vzdrževanje ter obnovo državnega cestnega omrežja, deloma tudi za novogradnje. Če bi takšne zneske sredstev za ceste zadržali naslednjih deset let, ocenjujemo, da bi se stanje bistveno izboljšalo."

Ker tudi ceste imajo vpliv na prometno varnost.

"Udeleženci v prometu delajo tudi napake, zato naj bi bile ceste take, da odpuščajo napake voznikov, kar voznikom daje možnost za reakcijo in preprečitev najhujšega. Če cesta napak ne odpušča, pomeni to nevarnost. Vzroki za nesrečo so lahko tako v voznikih, vozilih kot infrastrukturi ali pa v njihovi kombinaciji. Pri nas je kot vzrok ali dejavnik prometne nesreče v zelo majhnem deležu navedena cesta. Že z majhnimi korekcijami, na primer odstranitvijo ali zaščito nevarnih dreves ob cesti, se da veliko narediti."

Kaj pa vozni park v Sloveniji? Tehnologija se razvija, vse več je varnostnih mehanizmov v avtu. Jih Slovenci uporabljamo?

"Mislim, da vozni park v Sloveniji ni slab, ne zaostajamo za drugimi. Problem je v uporabi novotarij. Mladi so tu bolj doma, mnogi starejši pa ne. Marsikoga je strah, boji se novega. Veliko asistenčnih pripomočkov v avtu sploh ne uporabljamo. Prodajalci si ne vzamejo dovolj časa, avto prodajo in na hitro razložijo, kaj omogoča. Marsikdo tako sploh ne ve, kaj kupi in kako mu to lahko pomaga, da bo na cesti varnejši. Tudi pri tem je nujno več izobraževanja. V naših programih varne vožnje učimo pravilne uporabe naprednih sistemov v vozilu. Za naše člane smo na to temo že organizirali nekaj brezplačnih delavnic. Odzivi so bili zelo pozitivni, ljudje so željni tovrstnih znanj, zato bomo s to nadaljevali. Treba pa je poudariti, da četudi so vozila zaradi sistemov aktivne varnosti vse varnejša, je za njihovo pravilno uporabo še vedno odgovoren človek. Najboljše zagotovilo za zmanjšanje prometnih nesreč je uigran tandem osredotočen izobražen voznik in varno vozilo."

image
Andrej Petelinšek Anton Breznik
 

Omenili ste starejše voznike. Nekako je občutek, da jih je vse več med povzročitelji nesreč, četudi se je v tem času zakonodaja zaostrila in so pogostejši zdravniški pregledi.

"Naš moto je, da čim dlje in čim bolje zagotovimo mobilnost tudi starejšim. So pa jasni pogoji za to: najprej je nujna samokritičnost starostnikov, nato okolice, ki lahko vpliva na njih, pomembno pa je tudi, da se izobražujejo. Vozniški izpit so naredili pred vrsto leti, v tem času se je marsikaj spremenilo. Sposobnosti z leti upadajo, zato sta potrebna vaja in trening. Na Vranskem imamo starostnikom namenjeno obliko usposabljanja. Ta vključuje vsebine, ki jih ti najbolj potrebujejo. In če spet pogledamo statistiko: nesreče s starejšimi vozniki so res v porastu, kar je skrb vzbujajoče. Demografski trendi kažejo, da bo starejših vse več, zato jim bomo v AMZS posvečali še več pozornosti. V sodelovanju z našimi avto-moto društvi ravno začenjamo program Ostanite mobilni. Starejšim voznikom želimo omogočiti spoznavanje novosti v cestnem prometu, obravnavo kritičnih odsekov v lokalnem okolju ter udeležbo na tečaju varne vožnje. Glede sposobnosti starejših za vožnjo pa mora tudi medicina prevzeti svoj del odgovornosti, včasih so pri podaljševanju vozniškega dovoljenja preveč tolerantni."

Vizija 0, torej nič mrtvih na cestah, je vizija, ki jo je posvojila tudi Slovenija. Seveda gre za ideal. Prvič smo imeli v lanskem letu manj kot sto mrtvih v nesrečah. Kje je realen cilj, ki je dosegljiv?

"Res je, lani smo prvič imeli manj kot sto mrtvih, tudi letos kaže, da bo tako. Težko je sicer govoriti o statistiki, saj vsaka številka pomeni toliko in toliko travm. Je pa to merilo, ki nam kaže, kje smo. Z vsemi aktivnostmi v družbi, z dolgoročnimi projekti, predvsem pa s prevzgojo bi se dalo sedanje številke skoraj prepoloviti."

Omenili ste, da ste največja slovenska nevladna organizacija na področju varne mobilnosti. Kaj to pomeni v številkah?

"Združujemo 90 avto-moto društev in klubov, imamo okoli 80 tisoč članov. To je številka, ki nam daje neko legitimnost pri pripravi zakonodaje, ponujanju rešitev, smo pa tudi kritiki, ne zgolj podporniki danih rešitev, če te niso dobre."

Bolj kot spreminjanje zakonodaje je pomembno ozaveščanje

Sto deset let AMZS pa ni edini jubilej.

"Obeležujemo tudi 60 let dela službe za pomoč in informacije, danes ji pravimo pomoč na cesti. Marsikdo se bo njenih začetkov spomnil po motorjih in kasneje oranžnih fičkih. Danes imamo skupaj s pogodbenimi partnerji sodobno floto skoraj 200 vozil za hitro in kakovostno pomoč voznikom, ki se znajdejo v težavah. Do kraja nesreče ali okvare pridemo v povprečju v 25 minutah. Čim več napak skušamo odpraviti na kraju samem in pri kar polovici primerov nam to uspe. Razvoj, ki je pred nami, ko bo mogoče voznikom pomagati tudi na daljavo, bo verjetno te številke še izboljšal. Vse bolj pa se pripravljamo na električno prihodnost."

Danes je sicer storitev pomoči na cestah več. Je konkurenca dobrodošla?

"Konkurenca je dobra, gre pa za bistveno razliko, da smo mi osredotočeni na voznika, na člana, ne na vozilo, kot te produkte ponujajo drugi. Članu zagotavljamo pomoč, ne glede na to, katero in čigavo vozilo vozi. Je pa AMZS-članstvo veliko več kot pomoč na cesti. Članu želimo pomagati pri njegovi mobilnosti, najsi gre za storitve, povezane z njegovim vozilom – servise imamo danes razporejene po vsej Sloveniji –, ali z izobraževanjem, potovalnimi in prometnimi informacijami, nasveti ter ne nazadnje s popusti pri naših partnerjih. Članom in drugim strankam sedaj ponujamo bistveno več, kot je bilo to pred časom."

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku