Moč skritih vplivnežev v podjetjih: Ali veste, komu v kolektivu zaposleni resnično zaupajo?

Alenka Kraljič, 18.9.2019
Canstock

Psihologinja Alenka Kraljič, vodja razvoja poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder, o moči skritih vplivnežev v podjetjih in zakaj je pomembno, da jih vodilni prepoznajo.

Danes ena pogostejših besed, s katerimi se včasih nismo toliko ukvarjali, je vplivnež oziroma influencer. Predvsem v povezavi z novimi tehnologijami vplivneži aktivno delujejo na družbenih omrežjih in spletu, kjer za različna podjetja skušajo z različnimi pristopi vplivati na družbo, v največji meri na mlade. Manj pogosto pa, vsaj pri nas, slišimo o vplivnežih znotraj podjetij. Ti pravzaprav že ves čas obstajajo, samo da se jim v preteklosti ni posvečalo toliko pozornosti, ker direktorji niso verjeli, da lahko kdo uveljavlja večjo moč kot formalni vodje. V nasprotju s tem je danes že bolj znano, da so formalni vodje sicer odgovorni, nimajo pa vedno in povsod nadzora, kako zaposleni dojemajo razmere v podjetju in kako se prilagajajo nenehnim (tehnološkim) spremembam.

Imajo karizmo, vplivajo na moralo in produktivnost

image
osebni arhiv Alenka Kraljič, psihologinja

Kako zaposleni dojemajo razmere in spremembe v podjetjih, je odvisno tudi od "neformalnega vodje", tako imenovanega vplivneža, ki mu sodelavci zaupajo in kateremu sledijo. Zaradi tega skriti vplivneži pomembno vplivajo na to, kako bodo zaposleni usklajeni in zavzeti v organizaciji, v kateri delajo. S tega vidika je pomembno, da vodje in direktorji prepoznajo skrite vplivneže, saj so jim lahko v veliko pomoč pri uvajanju sprememb na delovnih mestih in delovnih okoljih ter lahko delujejo tudi kot nekakšno lepilo, ki drži zaposlene skupaj.

Skriti vplivneži so namreč tisti zaposleni, ki imajo določeno moč in lahko rečemo tudi karizmo, ne pa nujno tudi položaj v hierarhični strukturi vodstvenih delovnih mest. Drugi zaposleni jim sledijo, ker v njih vidijo vzornike. Zato jim zaupajo in z njihovo pomočjo lažje sprejemajo informacije vodstva, se učijo dobrih praks in ohranjajo pripadnost podjetju. Skriti vplivneži torej vplivajo na klimo v podjetju, na organizacijsko kulturo in na produktivnost zaposlenih, čeprav jih vodilni pogosto sploh ne bodo prepoznali v tej vlogi.

Kako zaposleni dojemajo razmere in spremembe v podjetjih, je odvisno tudi od neformalnega vodje

Svetovalna hiša McKinsey je na primer v eni od svojih raziskav odkrila, da večina vodij napačno domneva, kdo so "njihovi" skriti vplivneži. Svetovalno podjetje DecisionWise pa je v svoji raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 300 podjetij, preverjalo, ali niso nemara skriti vplivneži najbolj zavzeti in najbolj produktivni zaposleni. Vendar se je nekoliko presenetljivo izkazalo, da so prav vplivneži največkrat preobremenjeni z reševanjem težav in učenjem drugih sodelavcev. Zato se zna zgoditi, da sami ne dosegajo najboljših rezultatov. Izkazalo se je tudi, da niso med najbolj zavzetimi zaposlenimi. Celo nasprotno, ti ljudje so pogosto najmanj zadovoljni s svojim poklicnim življenjem. Za podjetja je zato pomembno, da odgovorni vedo, kdo so njihovi skriti vplivneži. Obstaja namreč tveganje, da bodo ti ljudje organizacijo nezadovoljni zapustili, s seboj odnesli tudi določeno intelektualno lastnino oziroma znanje, za sabo pa pustili zevajočo luknjo pri prenosu informacij in v delovnem procesu.

Odkrijte jih s pomočjo metode snežne kepe

Pri iskanju skritih vplivnežev je vodilnim še najbolj v pomoč "metoda snežne kepe", so ugotovili v svetovalni hiši McKinsey. Pri tej metodi, ki jo znanstveniki najpogosteje uporabljajo med marginalnimi skupinami, ki se ne želijo izpostavljati v formalnih anketah, gre za tip anketiranja s preprostimi vprašanji. To so vprašanja kot na primer "Koga v podjetju vprašate za nasvet, ko imate težave?". Če se eno ali več imen začne pojavljati pogosteje, lahko delodajalci začnejo domnevati, da so to skriti vplivneži, ki jim sodelavci zaupajo in jih zato predlagajo kot relevanten vir informacij. Ko delodajalec odkrije, kdo so skriti vplivneži v podjetju, je naslednji možni korak lahko tudi njihova rast in razvoj za prevzemanje zahtevnejših ali vodstvenih delovnih mest. Ne le zaradi njihovega dvigovanja morale in motiviranosti v kolektivu, pač pa tudi zaradi posledičnega izboljševanja delovnih procesov, učinkovitosti in na koncu tudi boljših prodajnih rezultatov podjetja, v svojih študijah navaja McKinsey. Pri nas se sicer podjetja za povečevanje zavzetosti in izboljšanja organizacijske energije med zaposlenimi pogosto odločajo za team buildinge. Tam se namreč zaposleni spoznavajo na bolj osebni ravni, zato se delodajalcu zdi, da na ta način tudi lažje presodi, na koga se v določenih okoliščinah lahko obrne. Vendar bi bilo zagotovo zanimivo primerjati rezultate, ki bi jih dobili z anketo po metodi snežne kepe. Namreč nekdo, ki je glasen in odločen ter ga vodilni prepoznavajo kot odličnega sodelavca, na katerega se lahko vedno zanesejo, morda v takšni anketi sploh ne bo omenjen, ker se v kriznih oziroma stresnih situacijah ne znajde najbolje. Tako da na kakšnem od team buildingov velja preizkusiti tudi tak način odkrivanja najvplivnejših členov v kolektivu. Morda bo to prav zares zaposleni, ki ga na to mesto sicer zaradi lastnosti, kot sta na primer mirnost in zadržanost, ne bi nikoli postavili.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku