Simptomov ne prepoznajo oziroma jih ne jemljejo resno, četudi ti zahtevajo takojšnjo zdravniško obravnavo. Ti pacienti tako pomoč poiščejo tudi do osem ur pozneje kot tisti, pri katerih simptomi nastopijo nenadoma in v povprečju pridejo v bolnišnico v roku dobrih dveh ur, so raziskovalci zapisali v strokovni reviji European Journal of Cardiovascular Nursing. Ameriško združenje za srce priporoča, da so pacienti s srčnim napadom zdravniške pomoči deležni v manj kot dveh urah po nastopu simptomov, saj obstaja tedaj največ možnosti, da se izognejo trajni poškodbi srčne mišice.

Pri srčnem napadu, ki se začne nenadoma, pacienti že na začetku čutijo zelo močno bolečino, medtem ko pri postopnem napadu simptomi - nelagoden občutek, težave z dihanjem in stiskanje v prsih - niso tako očitni. "Pacienti tedaj ne bi smeli domnevati, da je to lažni preplah. Takoj naj pokličejo reševalce in pridejo v bolnišnico," priporoča glavni avtor študije dr. Sahereh Mirzaei z illinoijske univerze v Chicagu.

Raziskovalci so analizirali podatke o pacientih, ki so sodelovali pri obsežnejši študiji na ravni več ameriških zveznih držav. Svojo pozornost so posvetili 343 moškim in 131 ženskam, starim od 29 do 93 let, ki so bili sprejeti v urgentnih centrih bolnišnic zaradi skupka simptomov, poimenovanega akutni koronarni sindrom, pri katerem se zmanjša krvni obtok v koronarnih arterijah, zato del srčne mišice ni sposoben pravilno delovati ali pa odmre.

Pri skoraj polovici oziroma 44 odstotkih anketirancev so se simptomi pojavili postopoma, pri vseh drugih so nastopili nenadoma. Polovica je v bolnišnico prišla štiri ure ali še več po pojavu simptomov. Najpogostejši vzrok za odlašanje so bili postopni simptomi in neurejeno zdravstveno zavarovanje. Nenadni pojav simptomov ali pojav teh po večjem naporu so raziskovalci povezali s hitrim odhodom v bolnišnico. Ljudje s srčno boleznijo, diabetesom tipa 2 in visokim krvnim tlakom ter kadilci so izpostavljeni večjemu tveganju za srčni napad, zato bi morali biti še posebno pozorni na simptome, če se ti pojavijo postopoma, še posebej po večjem telesnem naporu, opozarja Mirzaei.

"Ljudje, pri katerih so simptomi nastopili postopoma, poročajo, da niso takoj občutili bolečine, ampak le pritisk in stiskanje v prsih. Zdravniki morajo svojim pacientom pojasniti, da sta to enako resna simptoma," pravi dr. Ashish Jha, zdravnik in profesor s harvardske šole za javno zdravstvo T. H. Chan v Bostonu, ki ni sodeloval pri omenjeni študiji. "Novost pri tej študiji je, da so se njeni avtorji trudili poiskati vzroke za počasen odziv ljudi na pojav simptomov." Dr. Jha soglaša, da je del težave tudi način, na katerega ljudje identificirajo simptome. Kadarkoli se pojavi nov simptom, se veliko ljudi preprosto ne zmeni zanj ali ga poskuša pojasniti s čim drugim.

Bistvene točke, ki vam bodo pomagale pričeti z vadbi in vztrajati z rednim gibanjem telesa, so:

1. imejte pozitiven odnos do telesne aktivnosti.

1. Določite urnik treningov in se ga držite.

2. Začnite z elanom in motivacijo.

3. Ostanite pozitivni in motivirani.

4. Govorite o svoji odločitvi z družinskimi člani in prijatelji, da vas bodo spodbujali.

5. Redno spremljajte svoj napredek in ohranite svoj režim treninga (spremljanje telesne kondicije, meritve telesne sestave).

6. Uživajte uravnoteženo prehrano.

Napišite urnik športnih aktivnosti

Napišite si urnik vaših športnih aktivnosti. To je zelo pomembno, ker si morate vzeti čas in premisliti, kdaj v urnik, ki je poln ostalih obveznosti, vnesti še gibanje oz. športno aktivnost.

V urnik napišete točno katero športno aktivnost izvajate, kateri dan in ob kateri uri. Tako se lahko organizirate in v naprej pripravite ustrezno opremo ter upoštevate vremenske okoliščine. Slaba vremesnka napoved ni razlog, da tisti dan ne izvedete aktivnosti. Ni slabega vremena, so le slaba oblačila.

Profimedia Poiščite si družbo in tako bo gibanje postalo prijetnejše.

Spodaj je predlog tedenskih športnih aktivnosti. Prilagodite si jih tako, kot vam ustreza.

Trening za moč ali kondicijski trening

To pomeni, da ste na vodenem treningu v skupini. Tehnika je ključna in učinek na mišice je zagotovljen samo s pravo tehniko. Lahko pa izvajate vaje samostojno, toda imeti morate dobro predznanje.

Tek

Ta vadba pomeni, da tečete glede na svojo telesno pripravljenost. Če ste tekač začetnik, predlagam, da tečete krajše razdalje in to v fazi ugodja, kar pomeni, da se počasi prilagajate na tekaški korak in pri tem ne čutite ne bolečine niti nobenega neugodja. Tecite za sprostitev in z namenom, da počasi tek vzljubite.

Če pa ste izkušen tekač, naj bodo teki daljši in naj vključujejo razgiban teren, lahko tudi hrib. Ker predvidevam, da dobro poznate lastno telo, ne boste pretiravali. Menjajte intenzivnost teka s tempo teki po ravnini, z iztekom oz. dolgim tekom, s tekom za funkcionalno moč, kot je tek na Rašico, Šmarno goro itd.

Nordijska hoja

Gre za bolj intenzivno obliko vadbe kot sta zgolj hoja ali hoja s palicami. Poteka v naravi in krepi celotno telo ter srčni in dihalni sistem. Primerna je za vsakogar.

Hoja v hrib

Vzpon na bližnji hrib pomeni, da v kratkem času, ki ga imate na voljo, naredite zase čim več. Srce in pljuča dobijo ustrezen dražljaj, ker se zadihate in znojite, mišice se zaradi vzpenjanja krepijo. Vse to vodi do izboljšanja splošne kondicije.

Raztezne in umiritvene vaje

Joga ali sprostilno-raztezne vaje pomeni, da se sprostite in umirite ter naredite nekaj za gibljivost in statično moč telesa. Lahko obiskujete tečaj joge, lahko pa naredite doma sklop sprostilno razteznih vaj.

Sprehod ali kolo

Sprehod, kolesarjenje, rolanje, itd. so aerobni, ciklični športi, s katerimi lahko po eni strani krepite vašo aerobno, vzdržljivostno bazo lahko pa so namenjeni sprostitvi, aktivnemu odmoru od napornega treninga in dneva. Lahko greste na kolo ali rolarje sami ali pa skupaj z družino, prijatelji itd.

Gibanje v družbi

Družinski izlet pomeni, da si vzamete čas za družino in uživate v skupnih nepozabnih trenutkih v naravi, v gorah, na morju, v novih krajih in mestih. Posebno če imate otroke oziroma vnuke, je skupno preživljanje prostega časa obvezno in velika popotnica za otrokovo oblikovanje lestvice vrednot.

Več informacij o zdravem življenju si lahko preberete na spletni strani https://zdravozivi.si/sport-in-rekreacija/.

Kdor ureja grobove, si želi ustvariti lepo in tudi trpežno zasaditev. Zadnja leta se počasi, a vztrajno odmikamo od sajenja klasičnih sezonskih rastlin, kakršne so ciklame, mačehe, mini krizanteme … Uporaba teh je tudi stvar okusa, saj ravno naštete prispevajo največ barve, ki je v turobnih jesenskih dnevih še kako dobrodošla. Tako je za malce bolj pestre nasade najbolje kombinirati trajne rastline s temi barvitimi lepoticami.

Pri grobovih se večinoma srečujemo z enako zagato, to je zelo majhna površina za sajenje. Ravno ta zelo omejeni prostor mnogim dela velike preglavice, ker ne vedo, ali naj posadijo le par rastlin, ki se bodo v prihodnji sezoni razrasle, a bo zdaj med njimi grda praznina, ali naj se odločijo za bolj aranžiran gost nasad po principu nasadov v skledah. Goste nasade je navadno spomladi treba razredčiti, če pa smo uporabili tudi nekaj sezonskih rastlin, pa jih bomo lahko po končani dobi cvetenja preprosto odmaknili in pustili drugim potreben prostor za razrast.

Matic Sever Malce bolj spontana razmestitev ima svoj čar. Oranžne krizanteme in rumenolistna jesenska vresa delujejo toplo.

Ker se torej velikokrat srečujemo z majhnimi in tudi zelo ozkimi gredicami, vam tokrat predstavljamo nekaj primerov zasaditev za tovrstne primere; seveda lahko te iste zasaditve prilagodimo tudi drugim oblikam.

Sodoben ritem življenja narekuje hitre rešitve, ker pa smo pred obdobjem urejanja grobov, bomo tokrat predstavili enega od pristopov, ki nam omogoča privarčevati čas in čim hitreje doseči lep rezultat z zasaditvijo groba.

Izbor rastlin

Mnogi precej časa izgubijo že pri samem izbiranju rastlin. Če zavijemo v dobro vrtnarijo, nam bodo na pomoč priskočili strokovnjaki, žal pa se zaradi obilice kupcev v tem obdobju lahko zgodi, da smo prepuščeni sami sebi. Če si že prej nismo zamislili rastlin, ki bi jih letos radi vključili na grob, in nas pesti hudo pomanjkanje časa, zagotovo ne bomo zgrešili, če bomo izbrali nekaj zimzelenih trajnic in nekaj cvetočih sezonskih lepotic ter posegli po sorodnih si barvah.

Matic Sever Pisani skrečnik se lepo ujame z rožnato vreso, bele mačehe in necvetoča vresa pa poskrbijo za barvno popestritev.

Za lažjo predstavo si je predhodno najbolje izmeriti grob, da točno vemo, kako velika je površina za sajenje. V vrtnariji si pomagamo tudi tako, da izbrane rastline postavimo skupaj in preverimo, kako delujejo kot celota.

Postavitev rastlin

Na površno, ki jo bomo zasadili, najprej razporedimo sadike še v lončkih, da vidimo končno sliko, in šele nato začnemo sajenje. Navadno imamo na grobu zelo ozek prostor za zasaditev, zato namesto ravnih linij istih vrst rastlin raje sadimo po principu trikotnika ali cik-cak postavitve ter tako izmenjujemo dve ali tri različne rastline.

Matic Sever Rdeče ciklame in vijolično-modre mačehe poživijo plazeče se skrečnike in bilnice.

Če pa imamo na voljo nekoliko večjo površino, lahko ustvarimo tudi skupine rastlin, a se pri neformalnih oblikah držimo pravila, da izberemo liho število sadik na posamezno vrsto oziroma sorto.

Dodajanje sveže zemlje

Če smo pred sajenjem odstranili stare rastline, smo s tem odvzeli tudi precej obstoječe zemlje. Praznino delno zapolnimo z zemljo za grobove; njena črna barva lepo poudari rastline v zasaditvi.

Matic Sever Rožnate drobnocvetne krizanteme so lep jesenski dodatek belim vresam in srebrnemu kalocefalusu.

Sajenje

Večina sadik ima navadno precej močno preraščen lonček, zato je priporočljivo nekoliko razrahljati in natrgati koreninsko grudo, da se rastline čim hitreje zakoreninijo.

Matic Sever Rumeno-bela kombinacija jesenske vrese, homulic, mačeh in ajanije

Pika na i

V suhem vremenu vse skupaj zalijemo, po potrebi obnovimo peščene površine in očistimo kamnite elemente. Kasneje preverimo, ali smo med sadike dosuli dovolj zemlje, sicer je nekaj dodamo še kasneje.

Matic Sever Zelo zimzelena kombinacija iskrivke, šaša, mlečka in mačeh

Ker je zemlja na grobu po navadi bogata s hranili, takojšnje gnojenje ni potrebno. Z dognojevanjem počakamo na pomlad, ko prezimne trajnice in mačehe spodbudimo k bujnemu cvetenju.

Nepravilnosti v hrbtenici in z njo povezane bolezni so najpogosteje posledica kronične mišične napetosti, oslabljenih mišic in slabih življenjskih navad. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bolečina v hrbtenici med boleznimi in poškodbami mišično-skeletnega sistema v Sloveniji vodilni vzrok za pregled v specialističnih ambulantah, tretji vzrok za hospitalizacijo in najpogostejši vzrok za začasno odsotnost z dela.

Profimedia Včasih je bila bolečina v hrbtenici značilna za starejše posameznike, danes pa se z njo srečujejo vse pogosteje tudi mlajše generacije.

Gibanje, raztezanje in pravilna drža so ključni za zdravo hrbtenico

Vzroki za bolečino v hrbtu so povezani s sodobnim načinom življenja, ki je pogosto sedeč, pa tudi s fizičnimi obremenitvami, ki so jim nekateri ljudje pogosto izpostavljeni na delovnem mestu. "Včasih je bila bolečina v hrbtenici značilna za starejše posameznike, danes pa se z njo srečujejo vse pogosteje tudi mlajše generacije," izpostavlja Matic Ivanovski, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine iz Rimskih term.

Pri mnogih ljudeh, ki se ne gibljejo dovolj, hrbtenične mišice oslabijo, krvni obtok v okoliških tkivih pa je slabši. Bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbta so pogosto posledica dolgotrajnega sedenja v nepravilni drži, ko so mišice, ki telo vzdržujejo, v pokončnem položaju nepravilno obremenjene. Mišice se utrudijo in pojavi se bolečina. "Posledično so nepravilno obremenjene tudi medvretenčne ploščice, kar lahko vodi do okvare le-teh. Ob bolečih vratnih in ledvenih posturalnih mišicah se lahko pojavi tudi pritisk na živčna vlakna. Zavedati se moramo, da sta ti dve bolečini popolnoma različne narave. Živčna bolečina se lahko širi v noge ali roke in jo lahko občutimo tudi kot mravljinčenje oziroma ščemenje," pojasnjuje.

Za zdravo hrbtenico je ključna redna vadba, pravilna telesna drža, še posebej med telovadbo in pa med dolgotrajnejšim vzdrževanjem določenega telesnega položaja."S pravilnim izvajanjem vaj se izboljša prekrvavitev mišic in ostalih tkiv hrbtenice, izboljša se moč mišic in poveča njihova masa, tako da se zadebelijo in skrajšajo. Obenem se poveča dostopnost hranil in kisika," pravi Ivanovski. Priporoča, da za dobre rezultate redno in predvsem pravilno izvajamo vaje za hrbtenico. Poleg tega svetuje, da v redno gibanje vključimo različne telesne aktivnosti, kot so sprehodi, različne raztezne vaje in druge oblike aerobne vadbe s cikličnim gibanjem. "Minute, posvečene hrbtenici, so dragocena naložba, ki se bo obrestovala," spodbuja specialist rehabilitacije.

Kako pravilno dvigovati težka bremena?

"Težje predmete dvigujte zgolj z zravnanim hrbtom z uporabo moči nog. Pogled usmerite naravnost predse," svetuje dr. Veronika L. Dolenc, profesorica športne vzgoje.

Paziti moramo, da med dvigovanjem težkih predmetov s tal ne pride do dvojnega giba v hrbtenici: dvig in zasuk. To se pogosto pripeti, ko želite dvigniti težji predmet iz prtljažnika avtomobila ali pri dvigovanju otroka iz stajice. To lahko pripelje do zdrsa medvretenčne ploščice ali do preščipnenja te ploščice, opozarja Dolenčeva.

Več o pravilni drži, s katero pri vsakodnevnih opravilih lahko zavarujemo svojo hrbtenico, si lahko preberete v članku Zavarujte svojo hrbtenico pri dvigovanju težkih bremen na tej povezavi.

Bolj verjamem v resničnost druge trditve, a le če smo pripravljeni upoštevati nekaj načel, s katerimi bomo povečali možnost za preprečitev konflikta, ki pogosto nastopi med predstavniki različnih generacij. Ne zato, ker "nismo za skupaj", temveč zato, ker drug drugega preprosto ne skušamo razumeti.

Dejstvo je, da so si generacije med seboj različne, saj so odraščale v različnih časih. Težko je starejši generaciji, ki je delovno karierno večinoma posvetila le enemu delodajalcu, razumeti, da mlajše generacije zaposlitve menjajo hitreje. In ravno tako težko je mlajši generaciji, ki sta ji bila mobitel in tablični računalnik položena v zibelko, razumeti, da mnogi starejši teh naprav ne znajo uporabljati. Pa vendar to ne pomeni, da ne moremo poskusiti razumeti drug drugega.

Profimedia Spoštujmo medsebojne razlike in se učimo drug od drugega.

Zanimajmo se za sogovornika v družini

Prav zanimanje za družinskega člana, s katerim smo si najmanj podobni v načinu razmišljanja, je eden od ključnih elementov preprečevanja medgeneracijskega konflikta.

Kadar se zanimam zate, te ne obsojam ali kritiziram, temveč ti radovedno in z zanimanjem postavljam vprašanja. Aktivno iščem odgovore, o čem razmišljaš, kaj si v življenju izkusil, v kaj verjameš in kaj ti je pomembno. Na ta način si namreč pomagam razumeti, kako to, da sva si tako različna.

Naučimo se aktivno poslušati

Da bi se resnično zmogli razumeti, je v prvi vrsti pomembno aktivno poslušanje. Da torej ostro ne zavrnemo sogovornikovih besed z mislijo: "Kakšen nesmisel je to, kar govoriš!", temveč preko vprašanj iščemo dodatno pojasnilo, in kar je še pomembneje morebitne podobnosti med nama.

Profimedia Iščimo skupne točke in si prisluhnimo.

Vredno je krepiti povezanost med mlajšimi in starejšimi družinskimi člani

Bolj kot se čutimo povezane med seboj, bolj smo pripravljeni poslušati in razumeti drug drugega. Raziskava, ki so jo leta 2016 opravili raziskovalci na Wellesley College v sodelovanju z Univerzo v Kansasu, je pokazala, da hitreje začutimo medsebojno povezanost, če z osebo najdemo neko podobnost, npr. skupnega znanca, skupni interes za prostočasno aktivnost, ljubezen do hišnih ljubljenčkov ali če se malo pošalimo, skupnega "zaveznika".  Prav slednje je pogosto razlog, da se stari starši tako dobro razumejo z vnuki kljub razliki v generacijah. Oboji namreč včasih verjamejo, da starši malce pretiravajo.  

A šalo na stran, dejstvo je, da težko najdemo skupno točko z nekom, čigar razmišljanje že v osnovi zavrnemo. In še težje se ob tem kaj novega od te osebe naučimo.

Če želimo najti podobnosti, se znova vrnimo k pomembnosti iskrene in sprejemajoče komunikacije. Pa tudi k spoznavanju razlik med generacijami. O teh lahko veliko izvemo že iz opazovanja drug drugega, pa seveda tudi s pridobivanjem informacij v knjigah ali preko spleta. In ob tem ne le skrbimo za boljše medsebojne odnose, temveč tudi za medsebojno učenje.