V Sloveniji je po evropsko primerljivih epidemioloških podatkih 125.000 diagnosticiranih bolnikov z diabetesom, kar predstavlja 6,9 odstotkov odraslega prebivalstva. Zavod Diabetes v sodelovanju s številnimi partnerji kot odgovor na resolucijo OZN, ki je diabetes razglasila za epidemijo, že osmo leto izvaja kampanjo za omejevanje diabetesa Bodi odličnjak!, tokrat s pomočjo obraza letošnje kampanje, srebrne olimpijke Sare Isaković, ki je tudi diplomantka nevropsihologije na Berkley University v ZDA.

Pri sladkorni bolezni tipa 2 značilni simptomi pogosto niso izraženi, zato lahko dolgo ostane neodkrita

Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven glukoze v krvi. Do nje pride zaradi popolnega ali delnega pomanjkanja inzulina, lahko pa tudi zaradi zmanjšane občutljivosti telesnih celic na delovanje inzulina. Glede na nastanek, potek bolezni in zdravljenje je treba razlikovati dva tipa sladkorne bolezni, in sicer tip 1 in tip 2.

Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi skozi leta, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen. V Sloveniji je po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko takih bolnikov od 40.000 do 80.000. Zato so v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko ta mesec pričeli s projektom Odkrijmo sladkorno. Namen te raziskave je ugotoviti razširjenost še neodkrite sladkorne bolezni tipa 2 v posameznih skupinah prebivalstva in na tej podlagi pripravili predloge ukrepov za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni. Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov.

Profimedia Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete.

K raziskavi Odkrijmo sladkorno bodo pozvali tudi izbrane odrasle Slovenke in Slovence

K sodelovanju v raziskavi bodo vabljeni izbrani odrasli prebivalci Slovenije. V okviru raziskave bodo tisti, ki bodo prejeli vabilo, zaprošeni, da v laboratoriju izvedejo brezplačno testiranje na sladkorno bolezen tipa 2, strokovno imenovan oralni glukozni tolerančni test. "Za uspešno izvedeno analizo je ključnega pomena sodelovanje vseh, ki bodo prejeli vabilo, saj bomo le tako dobili ustrezne podatke, koliko neodkrite sladkorne bolezni je v Sloveniji. Na tej podlagi bomo lahko pripravili predlog ustreznih ukrepov," poudarja vsebinski vodja projekta dr. Jelka Zaletel. Sladkorna bolezen je namreč še vedno med najpomembnejšimi razlogi za hude zdravstvene težave. "Previsok krvni sladkor poškoduje drobne in večje žile, ki prehranjujejo organe. Z zdravljenjem sladkorne bolezni lahko zmanjšamo pojav slepote, končne odpovedi ledvic, amputacij, možganske kapi in srčnega (miokardnega) infarkta, ki sodijo med kronične zaplete bolezni," izpostavlja dr. Zaletelova.

Tiste, ki so trajne po svoji naravi, pri nas niso nujno tudi prezimne, zato moramo svoje rastline dobro poznati in vedeti, katera lahko ostane zunaj, katero moramo le nekoliko zaščititi in katera mora v hišo ali stanovanje.

Če želimo imeti vse rastline na prostem tudi pozno jeseni in pozimi, moramo že vnaprej izbrati vrste in sorte, ki so odporne proti mrazu. S tem pa ne rešimo vseh težav. Vedeti moramo, da so razmere za življenje rastline v loncih nekaj povsem drugega kot tiste v tleh, kjer bi jih srečali naravno. Težave lahko nastopijo celo pri tistih vrstah, ki so povsem prezimne.

Matic Sever Nekaj zimzelenih trajnic in pritlikavih grmovnic je povsem prezimnih in bodo na okenskih policah v okras vso zimo.

Nadzemni del sam po sebi ni problematičen, problem so korenine. Zemlja v loncih je bolj izpostavljena zmrzovanju, ki ga korenine v tleh ne doživijo, zato so pri takih rastlinah mogoče poškodbe. Težavo lahko rešimo tako, da izbiramo rastline, ki preživijo v vsaj za eno do dve hladnejši klimatski coni, kot je naša.

Premik v notranji prostor

Predvsem tropske in subtropske rastline moramo prenesti v notranji prostor. Od rastline je odvisno, ali je dovolj le prostor, kjer ne zmrzuje, ali so potrebne višje temperature. Kar nekaj delno prezimnih ali neprezimnih trajnic, kot so na primer agapanti oziroma afriške lilije, dalije, gladiole, kane ..., prenesemo v temen prostor, kjer ne zmrzuje, saj bodo dormantne, torej v fazi počitka, počakale na pomlad, ko bodo ponovno odgnale.

Drugače je z rastlinami, ki ostanejo zelene. Taki so na primer agrumi, oleandri, pelargonije; te so sicer lahko v hladnem prostoru, a potrebujejo svetlobo, čim več svetlobe, sicer se rastline pretegujejo, izgubljajo liste, s tem pa izgubljajo tudi energijo, postajajo ranljive in kaj hitro jih napadejo bolezni in škodljivci.

Vkopljite jih

Rastline, ki prezimijo zunaj, a imajo lahko težave zaradi zmrzovanja substrata v posodi, lahko jeseni tudi zakopljemo in poustvarimo temperaturne razmere, kakršne bi imele njihove korenine v naravi, kjer bi pač rasle v tleh.

Zavetna lega

Lonce in posode z rastlinami lahko vsaj nekoliko obvarujemo močnega premrzovanja tudi s postavitvijo oziroma prestavljanjem za zimski čas. Če je le mogoče, izkoristimo mesto ob steni, še posebno če je ta obrnjena proti jugu. Ob steni ali zidu se ustvarijo toplejše mikroklimatske razmere. Enako velja za zavetrne lege. Pomagamo si lahko tako, da vse lonce postavimo v eno večjo skupino in tiste z bolj občutljivimi rastlinami umestimo na sredino.

Matic Sever Preden zasadimo še zadnje posode, poskrbimo za dobro odceden susbstrat in po možnosti še dodaten drenažni sloj na dnu posode.

Zaščita loncev

Zaradi že opisanega problema hitrega zmrzovanja substrata v loncih rastlinam pomagamo z dodatno zaščito, ki jo namestimo okoli loncev. Uporabimo na primer žakljevino, več plasti vrtne koprene, mehurčkasto folijo, lahko tudi malce večje veje smrečja ali borovcev in jih povežemo z vrvico okoli lonca. Taka plast bo delovala izolativno in učinkovala tako, da bodo nizke temperature v notranjost lonca prodirale počasneje.

Matic Sever Nekaj zimzelenih dišavnic lahko prestavimo z vrta v lonce in jih uporabljamo tudi pozimi.

Matic Sever Tiste rastline, ki bi lahko zmrznile zaradi izpostavljenosti mrazu, raje zavijmo v kopreno in jih postavimo ob zid.