7 življenjskih naukov, ki jih uči Adrian Kezele

Bojan Tomažič, 31.8.2019
Natalija Jurše

Zora prihaja samo, če ste budni. Lepot sveta, ki vas obdaja, ne vidite, če spite. Naj vaše gibanje ne bo le premikanje od stola pri računalniku do fotelja pred televizorjem in do ležalnika na plaži. Zmigajte se. Dajte telesu priložnost, da vam pokaže, kaj zmore. Posvetite pozornost žvrgolenju ptic, barvi trave, vonju in drugim čudežem, ki vas obdajajo. Bodite tu. Gibljite se in začutite Naravo.

Tako nas Adrian Kezele spodbuja k delovanju, gibanju. Saj ni treba kar poleteti, pravi, da ne smemo hiteti, da naj postojimo za trenutek, vdihnemo, občutimo, kdo smo, izdihnemo, pred startom ne razmišljamo preveč, še enkrat vdihnemo, sprejmemo, izdihnemo. Potem krenemo. Počasi. Naše telo lahko postane izvir številnih zadovoljstev in še eno sredstvo, ki bo pospešilo vašo pot k čarovniji, piše.

Prav neverjetno je, da ljudje spregledajo neposredno zvezo med modrostjo in srečo, opozori. Namesto zanesljive poti, ki jih pelje do ene in do druge, izbirajo negotovo, po kateri zaidejo. "Rezultat iskanja sreče ni predvidljiv, morda bomo uspeli, morda ne, vendar je potreba po biti srečen vgrajena v naš obstoj. Smo, torej želimo biti srečni. Rezultat iskanja modrosti je povsem predvidljiv, če se podamo v to smer, bomo zagotovo uspeli, sreča je neizbežna posledica tega."

Za večino ljudi je biti normalen, in ne čuden, črna ovca ali tujec v tuji deželi, stvar mentalne stabilnosti. Ljudje smo družabna bitja, člani črede. Naše preživetje je odvisno od sodelovanja z drugimi in sodelovanje je odvisno od tega, ali se vklopimo v skupnost ali ne.

Nikoli se ne ustavi

"Če nas presojajo kot drugačne, ima to običajno negativne posledice za naše družabno življenje. Obstajajo številni razlogi, zakaj se želimo vključiti, a zelo redki so razlogi, če sploh so, zakaj naj bi se želeli razlikovati od tistega, kar se razume kot običajno ali normalno. Kljub temu je to natanko to, kar se zgodi, če se odzovete klicu svobode."

V zgodbi o pogovoru z delfinom so pomembna njegova vprašanja, še pomembnejši naši odgovori. Je bog samo človeka naredil po svoji podobi, živali pa ne? Zakaj ljudje menimo, da je planet naš in da mu lahko brezobzirno vladamo? Zakaj smo spregledali božje besede, da naj bomo samo skromni dediči tistega, kar ni naše, in to v dobrem stanju zapustimo zanamcem? "Vrnite, kar ste si prisvojili in kar ni vaše. Živite skupaj z nami. Vaša naloga ni opredeljena s številkami, temveč s tem, kar nosite v svojem umu in svojem srcu," odgovori delfin. "Za večino galebov ni pomembno leteti, temveč jesti," je povzel po Richardu Bachu.

Vendar mi ne sodimo mednje. "Ne moreš, ne drzneš si, saj tega ne bi mogel prenesti. Ne bi mogel vsakega dne znova nameniti hrani, oblačilom in toploti. Tudi če temu dodaš svoj status, svoj ugled in vse, kar drugi o tebi mislijo, ne bi mogel. Ni hrana tisto, kar šteje, temveč let. Nisi navaden galeb. Si del jate, ki je ni, jate tistih, ki vsak dan, čeprav nekoliko osamljeni, v vsakem gibu kril iščejo popolnost."

​Sedem življenjskih naukov, za katere Kezele pravi, da se jih je naučil od vetra, se bere tako: "Ne zamudi edinega trenutka, ki ga imaš - zdajšnjega. Sodeluj s silami narave, ne skušaj jih nadzorovati. Sprejmi, kar ti je dano. Drugim ne vsiljuj svojih pričakovanj. Pozabi na varnost; ne prenehaj se gibati (in medtem ko to delaš, najdi ravnotežje). Bodi tišina sredi aktivnosti; bodi mir sredi kaosa. Nikoli se ne ustavi; učenje se nikoli ne konča."

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku