Zora, Dora in Svit za manj rakavih obolenj

Kornelija Golob, 24.12.2018
Profimedia

S programom Svit se vsako leto odkrije več kot 200 obolelih za rakom na debelem črevesu in danki, z Doro so odkrili več kot 2100 rakov na dojkah, z Zoro se je pojavnost raka na materničnem vratu skoraj prepolovila

Petnajst let je v Sloveniji organiziran populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Poimenovali so ga Zora. Prvemu presejalnemu programu sta sledila še dva: pet let kasneje program Dora z začetki v osrednjeslovenski regiji, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na dojkah in je od lani dostopen ženskam od 50. do 69. leta starosti po vsej Sloveniji, od leta 2009 pa deluje Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.

image
Profimedia
Izjemno pomembno je, da se povabljeni odzove na vabilo

Slabše se odzivajo moški in mlajši

Slednji je namenjen populaciji v starosti od 50 let do 74 let. »Tveganje za raka na debelem črevesu in danki naraste po 50. letu. Ne glede na starost je treba pozorno spremljati znake, ki kažejo, da se v črevesu morda nekaj dogaja. Znaki, ki zahtevajo pozornost in posvet z osebnim zdravnikom, so bolečina v trebuhu, spremenjen način odvajanja blata, izmenjujoče se zaprtje in driske, kot svinčnik tanko blato, črno blato, kri v blatu, povečano izločanje sluzi, nenamerno hujšanje. Po 75. letu starosti je osebni zdravnik tisti, ki presodi, ali njegov pacient potrebuje preiskavo črevesja in kakšno, ter pacienta nanjo napoti,« pove Dominika Novak Mlakar, dr. med., vodja programa Svit na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

image
Karin Potočnik Promocije programa Svit potekajo po vseh regijah.

»Vsak posameznik lahko naredi veliko za svoje zdravje s tem, da se zdravo prehranjuje, giba, ne kadi, se izogiba alkoholu in vzdržuje zdravju primerno telesno težo. Izjemnega pomena je, da se vsakič, ko je povabljen, odzove na vabilo v preventivni program, če pa opazi sumljive znake sprememb v črevesju, se o njih posvetuje z osebnim zdravnikom.« S programom Svit se vsako leto odkrije več kot 200 obolelih za rakom na debelem črevesu in danki. Večinoma je to zelo zgodaj odkrito, zato je pomembno, da vsi, ki jim je program namenjen, izkoristijo možnost sodelovanja, svetuje Novak Mlakarjeva. »Od začetka izvajanja programa do danes beležimo naraščanje odzivnosti v program. Od 53-odstotne odzivnosti v letu 2010 je odzivnost narasla na 62-odstotno v letu 2017. Najslabše se odzivajo prebivalci koprske regije, kjer je odzivnost v program 58-odstotna, najboljša pa je odzivnost v novogoriški regiji, kjer v programu sodeluje 65 odstotkov povabljenih. Slabše se v program odzivajo moški, med njimi predvsem mlajši od 60 let. Slabši odziv je pri osebah z nižjo stopnjo izobrazbe. V povprečju se odzivnost poslabšuje proti vzhodu Slovenije, vendar se je z aktivno promocijo programa in različnimi komunikacijskimi pristopi razlika po Sloveniji zelo zmanjšala,« pojasni Novak Mlakarjeva.

Umrljivost zaradi raka na dojkah zmanjšati do 30 odstotkov

Program Dora deluje po visokih evropskih smernicah kakovosti in je eden najbolje organiziranih presejalnih programov za raka na dojkah v Evropi. Namenjen je zgodnjemu odkrivanju raka pri (navidezno) zdravih ženskah med 50. in 69. letom, razložijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. »Cilj je med povabljenimi doseči vsaj 70-odstotno udeležbo. V regijah, kjer presejanje poteka že dlje časa, npr. v osrednjeslovenski, podravski, zahodni in gorenjski, je udeležba nad 70-odstotna, nižja pa je predvsem v jugovzhodni, koroški in pomurski regiji. V slednjih dveh se je presejanje v okviru programa Dora pričelo konec leta 2017, zato pričakujemo, da bo udeležba v naslednjih krogih, kot je to drugod po Sloveniji, višja. Redna udeležba v programu Dora pomeni skrb za zdravje, saj s presejalno mamografijo odkrivamo raka na dojkah, še preden se pojavijo vidni ali tipni znaki te bolezni in ko je zdravljenje lahko zelo uspešno.«

image
Sašo Bizjak K primarnemu preprečevanju raka na dojkah pripomorejo vzdrževanje normalne telesne teže, telesna dejavnost in izogibanje pitju alkoholnih pijač.

V dobrih desetih letih je vabilo k sodelovanju prejelo okoli 190 tisoč žensk (nekatere v več krogih), opravili so več kot 330 tisoč mamografij in odkrili več kot 2100 obolelih za rakom na dojkah, večino na začetni stopnji. Dolgoročni cilj programa je zmanjšati umrljivost za tovrstnim rakom. »Ta cilj bomo lahko izmerili čez nekaj let, trenutno pa že zasledujemo rezultate zgodnjega odkrivanja, ki kažejo, da je do 75 odstotkov v programu Dora odkritih rakov ob diagnozi v omejenem stadiju, med odkritimi zunaj presejalnega programa pa manj, okoli 50 odstotkov. Rak v omejenem stadiju ima veliko boljšo napoved izida bolezni. Udeležba žensk v programu je pogoj za uspešnost programa; če se vabilu na mamografski pregled odzove vsaj 70 odstotkov žensk, lahko dolgoročno zmanjšamo umrljivost žensk zaradi raka na dojkah do 30 odstotkov, kar je ključni cilj programa.«

Izjemen uspeh tudi v evropskem merilu

Ženske, stare od 20 do 64 let, naj bi vsaka tri leta opravile presejalni pregled z odvzemom brisa materničnega vratu pri osebnem ginekologu. Triletna pregledanost v zadnjem obdobju presega 70 odstotkov, še vedno pa je premajhna pri ženskah po 50. letu starosti, ko je število novih bolnic večje, ter v zdravstvenih regijah Murska Sobota, Koper in Maribor. Skrb vzbujajoče je manjšanje pregledanosti v regijah Maribor in Kranj, opozarjajo na onkološkem inštitutu. Po vzpostavitvi programa se je pojavnost raka na materničnem vratu skoraj prepolovila, kar je izjemen uspeh tudi v evropskem merilu. V zadnjih letih v Sloveniji za tem rakom zboli okoli 120 žensk, pogosteje ženske, ki se niso redno udeleževale programa. Neodzivnice praviloma zbolijo za razširjeno ali razsejano obliko raka, pri katerem je napoved izida bolezni slabša, ugotavljajo na onkološkem inštitutu. Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih programov, praviloma odkrijejo že predrakave spremembe in jih zdravijo, preden se rak razvije, ali pa odkrijejo raka v začetnem stadiju, ko je z enostavnim operativnim posegom dobro ozdravljiv. Od leta 2009 v Sloveniji poteka tudi brezplačno cepljenje deklic proti HPV (človeškim papilomavirusom) v šestem razredu osnovne šole, brezplačno pa se lahko cepijo tudi zamudnice, ki niso bile cepljene v rednem programu, dokler se šolajo.

Preden se pojavijo simptomi
Stroškovno učinkovitost presejalnih programov, ki so organizirani v skladu z mednarodnimi strokovnimi priporočili, tako kot so vsi trije slovenski Zora, Dora in Svit, so ugotavljali v mnogih državah in tudi v mednarodnih raziskavah, na vprašanje o stroških preventive oziroma zdravljenja odgovarjajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ugotovili so, da je celotna korist presejanja večja od stroškov, ki jih presejanje povzroča.
"Organizirani populacijski presejalni programi so stroškovno učinkoviti predvsem zato, ker z njimi odkrivamo bolezen v naravnem poteku prej, kot bi jo, če bi čakali, da se pojavijo simptomi. Pri nekaterih presejalnih programih lahko odkrijemo že predrakave spremembe in jih zdravimo ter s tem preprečimo nastanek raka. Zdravljenje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb je manj intenzivno in bolj učinkovito kot zdravljenje napredovalih oblik raka, boljša sta kakovost življenja in tudi izid bolezni."

Po podatkih onkološkega inštituta se po vzpostavitvi programa zmanjšuje tudi umrljivost, povprečno za okoli dva odstotka letno. Zaradi raka na materničnem vratu v Sloveniji vsako leto umre 40 do 50 žensk. V primerjavi z drugimi evropskimi državami se s temi vrednostmi Slovenija uvršča med države z nižjimi vrednostmi starostno standardiziranih incidenčnih in umrljivostnih stopenj raka na materničnem vratu. Vedno pa ni bilo tako. Rak na materničnem vratu je bil ob vzpostavitvi registra raka v začetku 60. let prejšnjega stoletja drugi najpogostejši rak pri ženskah.

Anketa

Ali podpirate predlog za postopni dvig meje za starostno upokojitev z zdajšnjih 65 na 67 let, kar naj bi dosegli do leta 2034?

Sudoku