Zamujena priložnost

Damijan Toplak, 14.3.2019
Epa

V zadnjem obdobju na finančnem področju najbolj razburjajo davčne spremembe.

Najnižje plačanim se bodo neto plače zaradi teh sprememb povečale le za nekaj evrov, še najbolj se jim bo v denarnici poznal višji (neto) regres, ki bo poleg prispevkov razbremenjen plačila dohodnine, in to vse do višine povprečne plače ali blizu 1700 evrov. Pa tudi, če bodo ob koncu leta prejeli nagrado iz poslovne uspešnosti ali t. i. 13. plačo. A pri višini regresa nad zakonsko minimalno določenim v višini minimalne plače kakor pri izplačilu nagrade ob koncu leta gre v prvi vrsti za odločitev poslovodstva in le od njegovega razumevanja tega področja bo odvisno, koliko več bodo njihovi zaposleni imeli v denarnicah. Enako že zdaj velja pri plačilu prehrane med delom in plačilu prevoza na delo, ki sta prav tako neobdavčena.

Večji dohodninski prihranki bodo pri tistih, ki prejmejo od dveh povprečnih plač naprej, to je nekje okrog 3000 evrov bruto mesečno, a teh je v Sloveniji manj kot desetina. Še več, nekaj sto evrov mesečno bo ostalo najbolje plačanim, torej tistim z vsaj petkratnikom povprečne plače. A koliko zaposlenih ima v Sloveniji recimo 8000 evrov bruto mesečne plače? Pri čemer bi si upali trditi, da ob tem odpade argument, da skušamo tako zadržati v Sloveniji vrhunske inženirje in programerje, ker tisti, ki res izstopajo, so že zdaj zaposleni v tujini in jih kakšen stotak več ne bo odvrnil od selitve. Ker pa slovenska vlada ni imela poguma, da bi celotno davčno razbremenitev izvedla v svojo škodo, bo na drugi strani pobrala več davka od dividend, bančnih obresti, tudi od kapitalskih dobičkov pa pri dobičku podjetij. Ob tem bi lahko imel velike negativne posledice slovenski kapitalski trg, ki je že tako podhranjen in s katerega razvojem se sistemsko v vladi oziroma v finančnem ministrstvu ne ukvarja nihče. Ob tem prvi mož Ljubljanske borze opozori, da to ne bo prizadelo le bogatejših, ampak prav vse sloje prebivalstva. Kajti kapital je plaha ptica in bo iskal obvode, tudi v kakšnih davčnih oazah, da bo manj obdavčen, kot pa bi bil, če bi bil obdavčen v razumnih višinah.

Ko na eni strani še nimamo davka na nepremičnine, saj tudi zemljiških evidenc nimamo povsem urejenih, kjer bi lahko bil izplen za državo največji, pa bomo za prejete dividende od podjetij namesto že zdaj ne nizkih 25 odstotkov plačevali kar 30 odstotkov davka. Enako velja za bančne obresti, kjer pa velja odpustek za prvih 1000 evrov letnih obresti, varčevalcem pa gre na roko tudi, da so te obresti zadnja leta tako nizke, da ima vse manj bančnih varčevalcev tisočaka letnih obresti. Ker bodo več davka od ustvarjenega dobička plačevala tudi podjetja, je vprašanje, ali še bodo delila tako visoke dividende, še bolj pa, ali bodo posamezniki sploh še investirali svoj denar v nakup lastniških deležev podjetij. Tako kot brez delovne sile tudi brez prepotrebnega kapitala podjetja ne morejo funkcionirati. Država zamuja izjemno priložnost, da bi ob nekaj nižji obdavčitvi dela druge oblike obdavčitve pustila pri miru, če pa bi posameznikom in podjetjem ostalo več na računu, bi to skozi takšne ali drugačne oblike trošenja v veliki meri tako dobila država nazaj, saj tudi DDV-ja (še) ni znižala na predkrizno raven.

Anketa

Koliko skodelic kave si privoščite na dan?

Sudoku