Zakaj je jok boljši od smeha?

Glorija Lorenci, 17.1.2019
Profimedia

Če solze točite vsaj enkrat na teden, lahko živite praktično brez stresa. A je treba ločiti, kaj je jok, ki sprošča, in tisti, ki je sad nemočne jeze.

Da je smeh pol zdravja, je že zelo star rek. Sprosti telo, spodbuja imunski sistem in sprošča endorfine, ki izboljšujejo počutje. Tako je bilo po starem, po novem pa je jok boljši od smeha.

image
Profimedia Solze naj bi odplavile stresne toksine.

No, če ste nagnjeni k temu, da se razjočete ob ganljivih filmih, že veste, da se po porciji solz počutite presenetljivo dobro. Morda bomo že kmalu tam, kjer so Japonci, ki šolarje in delavce spodbujajo k joku - zato, da bi bili bolj zdravi. Bivši srednješolski učitelj Hidefumi Yoshida je iz tega napravil prav dober posel; že šest let predava o pomembnosti joka v šolah in podjetjih. Za Japan Times je povedal: "Jok je bolj učinkovit kot smeh, kadar gre za zmanjšanje stresa. Če se razjočete vsaj enkrat tedensko, lahko živite praktično brez stresa."

Ena ženska joče za pet moških

Japonska je posebna v tem, da so v državi pred tremi leti uvedli obvezno merjenje in preverjanje količine stresa na delovnih mestih, hkrati pa uvajajo najrazličnejše strategije, da bi stres zmanjšali. Predavanja o učinkovitosti joka so le delček v naboru metod, kako ukrotiti dolgotrajni, razdiralni stres. Do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja se na Japonskem izraz depresija sploh ni uporabljal zunaj psihiatričnih ustanov. Stigma se nadaljuje, še pred dvema letoma je raziskava, ki so jo izvedli, pokazala, da so Japonci tista nacija, v kateri je najmanj verjetno, da bi zaposleni priznali svojim delodajalcem, da so v depresiji. Sledijo jim Američani. A Japonci imajo resen problem - obsedenost z delom je tako značilna zanje, da so v zadnjih letih morali "izumiti" besedo za smrt, ki ji botruje čezmerno delo.

Tri vrste solz

Več kot 90 odstotkov ljudi, ki so poskušali storiti samomor, trpi za depresijo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se polovica psihičnih bolezni pri posamezniku pojavi že pri starosti 14 let. Samomor je drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi v starosti od 15 do 29 let.

Kako jok pomaga?

V raziskavi, ki je zajela prebivalce v 30 državah, je večina anketirancev izjavila, da se počuti bolje po joku. Telo proizvaja tri vrste solz: solze, ki iz oči odplaknejo tujke, solze, ki stalno vlažijo očesno zrklo, in solze, ki jih spodbudijo čustva, prav slednje naj bi imele terapevtski učinek na telo.

Ženske na leto jočejo 30- do 65-krat, moški pa le 6- do 17-krat. Zakaj je tako? Imamo napisanih na tisoče mnenj, a vprašanje še vedno ostaja odprto. Vemo pa, da do šestega leta starosti fantki jočejo enako pogosto kot deklice, ko začnejo hoditi v šolo, pa se razmerje poruši. Zelo verjetno gre za kulturološki pritisk, ugotavljajo nekateri znanstveniki. Po drugi strani pa endokrinologi ugotavljajo, da so hormoni tisti, ki vplivajo na pogostost joka. Ženske imajo za 60 odstotkov več hormona prolaktina kot moški, raven se še poveča med puberteto, menstruacijo, nosečnostjo.

Po teoriji, da je jok boljši od smeha, velja, da podobno, kot se telo skozi procese v jetrih, ledvicah in koži čisti najrazličnejših strupov, naj bi tudi solze odplavljale stresne toksine, ki so škodljivi za človeka. Jok upočasni in poglobi dihanje in zato sprošča, s tem pa stimulira endorfine, ki nam pomagajo k boljšemu počutju. Jok, pravijo Japonci, je odlična obramba pred kopičenjem stresa.

A je treba ločiti, kaj je jok, ki sprošča, in tisti, ki je sad nemočne jeze. Jok nad plačilno listo konec meseca, denimo, ni nikakršna obramba pred stresom. Da ne bi kakšen delodajalec prišel na idejo.

Anketa

Ali ste po praznikih na dieti?

Sudoku