Večinoma zaposlovanje za določen čas

Urška Mlinarič, Jasmina Detela, Slavica Pičerko Peklar, Rozmari Petek, Timotej Milanov, 11.1.2019
Hojka Berlič

V času, ko se Slovenija sooča z najvišjo zaposlenostjo v zadnjih dveh desetletjih, se delodajalci na skoraj vseh področjih soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra

Trg dela je bolj živ kot kadarkoli prej. Raste število zaposlenih - v tretji četrtini lanskega leta je bilo zaposlenih in samozaposlenih 1,022.053 ljudi, kar je po državnih statistikah najvišja zaposlenost v zadnjih dveh desetletjih. Posledično je tudi brezposelnost na najnižji ravni v zadnjih nekaj letih. Na republiškem zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo v lanskem letu v povprečju prijavljenih 78.474 brezposelnih oseb, od teh jih je le še od 15 do 20 odstotkov takšnih, ki so neposredno zaposljivi.

Več povpraševanja kot ustreznih kadrov

Zaradi ugodnih gospodarskih razmer se je "v številnih panogah zgodil preobrat, ki je pripeljal do tega, da je povpraševanje po kadrih večje, kot je ustreznih kandidatov na trgu. Praktično ni več področja, na katerem podjetja ne bi imela težav s pridobivanjem primernih kandidatov," ugotavlja Viviana Žorž iz kadrovske agencije Adecco, ki med poklici z višjo izobrazbo izpostavlja predvsem IT-strokovnjake, java programerje, strokovnjake za prodajo in finance ter nasploh kader s tehniško izobrazbo. Na poklicnem nivoju pa podjetja iščejo večje število natakarjev, kuharjev, ključavničarjev, skladiščnikov in proizvodnih delavcev. Trend iskanja omenjenih profilov se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu, ocenjuje Žorževa, ki poudarja, da se bodo morala podjetja zelo potruditi, da bodo dobila ustrezne kadre. Kajti v takšnih razmerah so tudi delavci veliko bolj pripravljeni zamenjati službo in se zato sama podjetja morajo še bolj potruditi, da sploh obdržijo obstoječi kader.

V Adeccu ob tem opažajo, da pri menjavi službe za delavca ni pomembna le višina plače. "Pomembni so tudi počutje na delovnem mestu ter osebni in karierni razvoj. Ljudje, ki se odločajo za novo službo, želijo vedeti, ali bo podjetje vlagalo v njihov razvoj, ali ima podjetje vizijo razvoja in ali bodo imeli na delovnem mestu možnost odločanja. Ljudje zamenjajo službo, če dobijo odgovore na ta vprašanja in če v podjetju vidijo perspektivo zase," pojasnjuje Žorževa.

Kljub dejstvu, da je bilo v zadnjem letu delo veliko lažje dobiti, podatki ZRSZ kažejo, da so bila to v glavnem dela za določen čas. Podatki, s katerimi razpolagajo na zavodu, kažejo, da je bilo zaposlitev za nedoločen čas 15,7 odstotka, medtem ko je bilo kar 84,3 odstotka zaposlitev za določen čas. Podobno je pri pregledu lanskoletne ponudbe delodajalcev. Slednji so v 72,6 odstotka ponujali delo za določen čas in v 27,4 odstotka delo za nedoločen čas. Hkrati vzbuja skrb, da se kljub padanju števila brezposelnih povprečen čas dolgotrajno brezposelnih od prijave do zaposlitve podaljšuje. Če je v letu 2016 to obdobje trajalo v povprečju 28,7 meseca, je lani znašalo že 31,4 meseca.

Kakšne so napovedi

​In kaj lahko pričakujemo v letošnjem letu? Podobno, kot izhaja iz jesenske napovedi Urada za makroekonomske analize o tem, da se bo število brezposelnih zniževalo tudi v tem letu, tudi ekonomist Bogomir Kovač napoveduje, da se bo zapolnjevanje delovnih mest nadaljevalo, vendar ne v takšnem tempu kot v minulem letu. "Ohlajanje gospodarske rasti v državah, kamor izvažamo, se bo v naših podjetjih in posledično na trgu delo začelo odražati šele čez približno eno leto," je prepričan Kovač. Tudi zato, ker se napoveduje ohlajanje, se bo trend zaposlovanje za določen čas, torej za leto, dve, nadaljeval.

O reševanju delodajalskih težav pomanjkanja delavcev pa Kovač pravi, da brez zaposlovanja tujcev, ko gre za nizko kvalificiran kader, ne bo šlo, čeprav tudi tukaj postaja vse bolj očitno, da tovrstni kader iz držav Balkana, ki je naš kadrovski bazen, če je le mogoče, veliko raje odide v druge države EU, kjer so plače višje. Visokokvalificiranim kadrom pa bi vsaj na kratki rok, kjer je to mogoče in imajo tudi sami interes, morali omogočiti, da ostanejo dlje časa v službi, ne pa, da se upokojijo, takoj ko je to mogoče. Dolgoročno pa bodo potrebne korenite reorganizacije in reforme, da nam bo uspelo zagotoviti zadosti delavcev za naš trg dela, in pri tem bodo morali biti aktivni tako država kot delodajalci, meni Kovač.

Pomurje: Struktura brezposelnih resno opozorilo

Na pomurskem trgu dela beležijo ugodne trende, saj se stopnja brezposelnosti v zadnjih petih letih znižuje. Direktorica murskosoboške območne službe zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič pojasnjuje, da je bilo oktobra lanskega leta v regiji 37.657 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 833 oseb ali 2,3 odstotka več kot oktobra 2017. Stopnja registrirane brezposelnosti je oktobra 2018 znašala 12,4 odstotka (v Sloveniji 7,9 odstotka) in je s tem še vedno najvišja med vsemi regijami. V primerjavi z oktobrom 2017 se je v Pomurju znižala za 1,6 odstotka.

image
Majda Horvat Stanislava Perčič

Perčičeva opozarja, da je kljub ugodnim kazalnikom v regiji zelo neugodna struktura brezposelnih oseb, ki jo med drugim sestavlja visok delež brezposelnih, ki so starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelnih, invalidov ali brezposelnih z nižjo izobrazbo. Ta vidik bo po mnenju Perčičeve tudi v prihodnje med največjimi izzivi na področju zaposlovanja. "Strukturna neskladja se bodo poglabljala predvsem pri delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo. Trg dela bodo z leti zapustile osebe z ustreznimi kompetencami, priliva mladih, ki bodo zapolnili ta mesta, pa ne bo." 

Celjsko: S tremi poklici končal kot proizvodni delavec

Petinštiridesetletni Marko iz okolice Celja je pridobil kar nekaj poklicev, še več jih je zamenjal. Najprej je končal trgovsko šolo, ob delu pridobil poklic ekonomski tehnik, nato pa je, spet ob delu, dokončal še izobraževanje za pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok. A že nekaj zadnjih let dela v proizvodnji. "Kot ekonomski tehnik nisem nikoli dobil priložnosti, dolgo sem iskal tudi delo v vrtcu, a neuspešno. Na vseh razpisih, na katere sem se prijavil, je bilo že vnaprej videti, da so ti zgolj simbolični in da izbranko že imajo. Toliko o tem, kako zelo da si želijo moških v vrtcu. Ni mi preostalo drugega, kot da se lotim dela v proizvodnji. To dobiš hitro, pogoji so težki, plača pa solidna. Zdravo delovno okolje sicer to gotovo ni, saj delam v prahu, s kemikalijami, a je bolje to kot nič." 

Koroška: Zaposleni jim ostajajo zvesti

"Težave s pridobivanjem kvalificiranih delavcev imamo, a manjše kot drugje. Problem je, da je naš 'bazen prazen', predvsem v kovinskopredelovalni industriji ljudi ni. Mi imamo še srečo, da nimamo tako velikih problemov kot nekatera sosednja podjetja," pravi direktorica slovenjgraškega podjetja Nieros Metal Denise Kramljak. To v prvi vrsti povezuje s tem, da so jim zaposleni zvesti. Fluktuacija delovne sile obstaja, a je ni veliko, lansko leto denimo na račun menjave generacij (upokojitve), nekaj delavcev je tudi odšlo drugam. A kot ugotavlja direktorica, se nekateri vračajo.

image
Nika Hölcl Praper Denise Kramljak

Nevarnost je pri strokovnem kadru, dodaja, ker na žalost slovenski šolski sistem ne daje kadrov, ki bi lahko takoj začeli delati, zato imajo v podjetju svoj mentorski sistem usposabljanja. Zaposlujejo tudi nekaj delavcev iz tujine, z njimi imajo dobre izkušnje. 

Podravje: Delal bi, najraje z rokami

Marko Kurnik, 25-letnik: "Že več kot pet let pišem prošnje za zaposlitev, pa dela ne najdem. Največkrat niti odgovora na poslano prošnjo ne dobim. Končal sem triletno biotehniško šolo in najraje bi delal kje zunaj, v naravi. Tako kot zadnjih sedem mesecev, ko sem preko javnih del dobil prvo zaposlitev in to kar v domači občini Markovci. Rad sem kosil in skrbel za okolico, nič mi ni bilo težko, in če bi lahko, bi kar ostal v tisti službi, a kaj, ko lahko preko javnih del delaš le določen čas. Zdaj ne vem, kaj bom, najverjetneje bom spet iskal priložnostna dela in priskočil na pomoč, če me bo kdo prosil. Morda bo kaj več možnosti po tem, ko bom naredil vozniški izpit, ki ga še nimam, pa sem zdaj videl, da bi mi še kako prav prišel. Da bi se prekvalificiral, pa ne razmišljam, saj se bolj težko učim." 

Število brezposlenih se bo še zniževalo
Anketa

Ali se veselite nove pošiljke snega?

Sudoku

Večinoma zaposlovanje za določen čas

Urška Mlinarič, Jasmina Detela, Slavica Pičerko Peklar, Rozmari Petek, Timotej Milanov, 11.1.2019
Hojka Berlič

V času, ko se Slovenija sooča z najvišjo zaposlenostjo v zadnjih dveh desetletjih, se delodajalci na skoraj vseh področjih soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra

Trg dela je bolj živ kot kadarkoli prej. Raste število zaposlenih - v tretji četrtini lanskega leta je bilo zaposlenih in samozaposlenih 1,022.053 ljudi, kar je po državnih statistikah najvišja zaposlenost v zadnjih dveh desetletjih. Posledično je tudi brezposelnost na najnižji ravni v zadnjih nekaj letih. Na republiškem zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo v lanskem letu v povprečju prijavljenih 78.474 brezposelnih oseb, od teh jih je le še od 15 do 20 odstotkov takšnih, ki so neposredno zaposljivi.

Več povpraševanja kot ustreznih kadrov

Zaradi ugodnih gospodarskih razmer se je "v številnih panogah zgodil preobrat, ki je pripeljal do tega, da je povpraševanje po kadrih večje, kot je ustreznih kandidatov na trgu. Praktično ni več področja, na katerem podjetja ne bi imela težav s pridobivanjem primernih kandidatov," ugotavlja Viviana Žorž iz kadrovske agencije Adecco, ki med poklici z višjo izobrazbo izpostavlja predvsem IT-strokovnjake, java programerje, strokovnjake za prodajo in finance ter nasploh kader s tehniško izobrazbo. Na poklicnem nivoju pa podjetja iščejo večje število natakarjev, kuharjev, ključavničarjev, skladiščnikov in proizvodnih delavcev. Trend iskanja omenjenih profilov se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu, ocenjuje Žorževa, ki poudarja, da se bodo morala podjetja zelo potruditi, da bodo dobila ustrezne kadre. Kajti v takšnih razmerah so tudi delavci veliko bolj pripravljeni zamenjati službo in se zato sama podjetja morajo še bolj potruditi, da sploh obdržijo obstoječi kader.

V Adeccu ob tem opažajo, da pri menjavi službe za delavca ni pomembna le višina plače. "Pomembni so tudi počutje na delovnem mestu ter osebni in karierni razvoj. Ljudje, ki se odločajo za novo službo, želijo vedeti, ali bo podjetje vlagalo v njihov razvoj, ali ima podjetje vizijo razvoja in ali bodo imeli na delovnem mestu možnost odločanja. Ljudje zamenjajo službo, če dobijo odgovore na ta vprašanja in če v podjetju vidijo perspektivo zase," pojasnjuje Žorževa.

Kljub dejstvu, da je bilo v zadnjem letu delo veliko lažje dobiti, podatki ZRSZ kažejo, da so bila to v glavnem dela za določen čas. Podatki, s katerimi razpolagajo na zavodu, kažejo, da je bilo zaposlitev za nedoločen čas 15,7 odstotka, medtem ko je bilo kar 84,3 odstotka zaposlitev za določen čas. Podobno je pri pregledu lanskoletne ponudbe delodajalcev. Slednji so v 72,6 odstotka ponujali delo za določen čas in v 27,4 odstotka delo za nedoločen čas. Hkrati vzbuja skrb, da se kljub padanju števila brezposelnih povprečen čas dolgotrajno brezposelnih od prijave do zaposlitve podaljšuje. Če je v letu 2016 to obdobje trajalo v povprečju 28,7 meseca, je lani znašalo že 31,4 meseca.

Kakšne so napovedi

​In kaj lahko pričakujemo v letošnjem letu? Podobno, kot izhaja iz jesenske napovedi Urada za makroekonomske analize o tem, da se bo število brezposelnih zniževalo tudi v tem letu, tudi ekonomist Bogomir Kovač napoveduje, da se bo zapolnjevanje delovnih mest nadaljevalo, vendar ne v takšnem tempu kot v minulem letu. "Ohlajanje gospodarske rasti v državah, kamor izvažamo, se bo v naših podjetjih in posledično na trgu delo začelo odražati šele čez približno eno leto," je prepričan Kovač. Tudi zato, ker se napoveduje ohlajanje, se bo trend zaposlovanje za določen čas, torej za leto, dve, nadaljeval.

O reševanju delodajalskih težav pomanjkanja delavcev pa Kovač pravi, da brez zaposlovanja tujcev, ko gre za nizko kvalificiran kader, ne bo šlo, čeprav tudi tukaj postaja vse bolj očitno, da tovrstni kader iz držav Balkana, ki je naš kadrovski bazen, če je le mogoče, veliko raje odide v druge države EU, kjer so plače višje. Visokokvalificiranim kadrom pa bi vsaj na kratki rok, kjer je to mogoče in imajo tudi sami interes, morali omogočiti, da ostanejo dlje časa v službi, ne pa, da se upokojijo, takoj ko je to mogoče. Dolgoročno pa bodo potrebne korenite reorganizacije in reforme, da nam bo uspelo zagotoviti zadosti delavcev za naš trg dela, in pri tem bodo morali biti aktivni tako država kot delodajalci, meni Kovač.

Pomurje: Struktura brezposelnih resno opozorilo

Na pomurskem trgu dela beležijo ugodne trende, saj se stopnja brezposelnosti v zadnjih petih letih znižuje. Direktorica murskosoboške območne službe zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič pojasnjuje, da je bilo oktobra lanskega leta v regiji 37.657 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 833 oseb ali 2,3 odstotka več kot oktobra 2017. Stopnja registrirane brezposelnosti je oktobra 2018 znašala 12,4 odstotka (v Sloveniji 7,9 odstotka) in je s tem še vedno najvišja med vsemi regijami. V primerjavi z oktobrom 2017 se je v Pomurju znižala za 1,6 odstotka.

image
Majda Horvat Stanislava Perčič

Perčičeva opozarja, da je kljub ugodnim kazalnikom v regiji zelo neugodna struktura brezposelnih oseb, ki jo med drugim sestavlja visok delež brezposelnih, ki so starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelnih, invalidov ali brezposelnih z nižjo izobrazbo. Ta vidik bo po mnenju Perčičeve tudi v prihodnje med največjimi izzivi na področju zaposlovanja. "Strukturna neskladja se bodo poglabljala predvsem pri delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo. Trg dela bodo z leti zapustile osebe z ustreznimi kompetencami, priliva mladih, ki bodo zapolnili ta mesta, pa ne bo." 

Celjsko: S tremi poklici končal kot proizvodni delavec

Petinštiridesetletni Marko iz okolice Celja je pridobil kar nekaj poklicev, še več jih je zamenjal. Najprej je končal trgovsko šolo, ob delu pridobil poklic ekonomski tehnik, nato pa je, spet ob delu, dokončal še izobraževanje za pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok. A že nekaj zadnjih let dela v proizvodnji. "Kot ekonomski tehnik nisem nikoli dobil priložnosti, dolgo sem iskal tudi delo v vrtcu, a neuspešno. Na vseh razpisih, na katere sem se prijavil, je bilo že vnaprej videti, da so ti zgolj simbolični in da izbranko že imajo. Toliko o tem, kako zelo da si želijo moških v vrtcu. Ni mi preostalo drugega, kot da se lotim dela v proizvodnji. To dobiš hitro, pogoji so težki, plača pa solidna. Zdravo delovno okolje sicer to gotovo ni, saj delam v prahu, s kemikalijami, a je bolje to kot nič." 

Koroška: Zaposleni jim ostajajo zvesti

"Težave s pridobivanjem kvalificiranih delavcev imamo, a manjše kot drugje. Problem je, da je naš 'bazen prazen', predvsem v kovinskopredelovalni industriji ljudi ni. Mi imamo še srečo, da nimamo tako velikih problemov kot nekatera sosednja podjetja," pravi direktorica slovenjgraškega podjetja Nieros Metal Denise Kramljak. To v prvi vrsti povezuje s tem, da so jim zaposleni zvesti. Fluktuacija delovne sile obstaja, a je ni veliko, lansko leto denimo na račun menjave generacij (upokojitve), nekaj delavcev je tudi odšlo drugam. A kot ugotavlja direktorica, se nekateri vračajo.

image
Nika Hölcl Praper Denise Kramljak

Nevarnost je pri strokovnem kadru, dodaja, ker na žalost slovenski šolski sistem ne daje kadrov, ki bi lahko takoj začeli delati, zato imajo v podjetju svoj mentorski sistem usposabljanja. Zaposlujejo tudi nekaj delavcev iz tujine, z njimi imajo dobre izkušnje. 

Podravje: Delal bi, najraje z rokami

Marko Kurnik, 25-letnik: "Že več kot pet let pišem prošnje za zaposlitev, pa dela ne najdem. Največkrat niti odgovora na poslano prošnjo ne dobim. Končal sem triletno biotehniško šolo in najraje bi delal kje zunaj, v naravi. Tako kot zadnjih sedem mesecev, ko sem preko javnih del dobil prvo zaposlitev in to kar v domači občini Markovci. Rad sem kosil in skrbel za okolico, nič mi ni bilo težko, in če bi lahko, bi kar ostal v tisti službi, a kaj, ko lahko preko javnih del delaš le določen čas. Zdaj ne vem, kaj bom, najverjetneje bom spet iskal priložnostna dela in priskočil na pomoč, če me bo kdo prosil. Morda bo kaj več možnosti po tem, ko bom naredil vozniški izpit, ki ga še nimam, pa sem zdaj videl, da bi mi še kako prav prišel. Da bi se prekvalificiral, pa ne razmišljam, saj se bolj težko učim." 

Število brezposlenih se bo še zniževalo
Anketa

Ali se veselite nove pošiljke snega?

Sudoku