"Tim, nisi še za Ameriko"

Zoran Mijatovič, 13.5.2019
Andrej Petelinšek

Bogomir Gajser se vse bolj pomika v ozadje sinove kariere, a je še vedno zelo pomemben v njegovem življenju

Dolga leta oče in motokrosistični oče Tima Gajserja ni izpustil dirke, letos je Bogomir zelo malo ob progi in v boksih. Ptiček je očitno poletel in zapustil gnezdo. A ko sta doma, sta še vedno skupaj in trenirata, tudi bližnjih dirk starejši Gajser ne izpušča. Tako je bil na obeh italijanskih, v Pietramurati in ta konec tedna v Mantovi.

"Sam mora probati. Sem ga vprašal, če ima željo, da sem zraven. Na dolge dirke mi je prav muka iti. Celi svet sem videl. Rekel sem, 'Tim, naučil sem te vse, če me potrebuješ, se lahko slišiva. Bil bi vesel, če bi šel sam. Če boš rekel, ati, želim, da greš poleg, bom pa rade volje šel'. Vse sem to izpeljal pozitivno. Kaj vse sem delal, da bi bilo vse prav. Zdaj se vidi, da je bilo," je s sinovo samostojnostjo pomirjen Bogomir Gajser. In je bil vesel, ko je dobil vrnjeno: "Ati, sam bi šel v Argentino."

Zdaj je mlajši Gajser ujet med nauke očeta in japonskih delodajalcev pri Hondi. "Niso oni problem. Problem je sprememba življenja, odraščanje. Ampak to je pozitivno, čeprav je včasih negativno, življenje nas uči, opozarja. Zakomplicirano je, kako te zapelje življenje. Sploh, če ga ne razumeš," je razmišljal Bogo, ki je sinu prepustil svobodo tudi v zasebnem življenju, da se je odselil od doma z izbranko Špelo: "Če bi pritiskal, bi bilo le slabše. Rekel sem, pojdita, poskusita živeti zase. Nisem jima branil."

"Bolj kruta šola, bolj kvalitetna"

Oče večkrat poudari, kako si je vse znanje, ki ga je prenesel na sina, pridobil sam. "Ni ga športa, ki ga ne bi probal. Gimnastika, hodil sem po rokah, rokomet, nogomet …. Prišel sem k judu in jih vse zmetal. Z belim pasom imam kolajno, tretje mesto na državnem prvenstvu. Tega na svetu nima nihče. Marjan Fabjan (danes trener olimpijskih prvakinj, op. p.) me je prišel prosit: 'Bogo, daj si rjavi pas gor, ti nimaš belega.' Jaz beli pas, njega pa strah. Toda izgubil sem z njim za finale. Takrat je bil v Avstriji, med ta boljšimi. Ampak zgoraj mi ni mogel nič. Ko sva padla na parter, mi je na vzvod zvil roko, ker nisem imel tehnike. Za tretjo mesto sem pubece s črnimi pasi vse zmetal."

Tudi Tim je bil kot otrok judoist. "Pustil sem ga v druge športe. Igral je nogomet, smučal je že pri dveh letih. Nisem imel pojma o tehniki, karvingu. Malo sem šel poleg profesionalcev, potem sem ga pa učil. Na Pohorju sem nalomil palice in sem jima z Nejcem postavil progo. Skakala sta po 20, 30 metrov - ko je bil star osem, devet let. Celo leto ni vozil na količke, pa je bil v regiji med kadeti med desetimi," se je spomnil njegovega športnega otroštva. A tudi zdaj Tim ne vozi le motorja. "Na Ptuju trenira fitnes. Malo je hodil tudi boksat k Dejanu Zavcu. Zavec je v redu, tudi zelo preprost."

Ne le motorist, tudi akrobat moraš biti dober, kar so tekmovalci demonstrirali prav v Mantovi, ko se je bilo v blatu težko obdržati na motorju. Je to za starejšega Gajserja najnevarnejši motošport? "Fristajl, ko delajo salte, je še bolj. V motokrosu si pol v zraku, pol na tleh. Proga se spreminja iz kroga v krog. Vse moraš predvidevati, luknje so vedno večje, skoki v nobenem krogu niso isti. Res je zahtevno, ampak, če boš tako razmišljal, boljše, da tega ne živiš. Izzivati ne smeš usode, vse je v božjih rokah. To je pač življenje, ena postojanka. Življenje nam je dano, da živimo, da ga preživimo, da naredimo šolo. To šteje, to so magisteriji, doktorati. In bolj je šola kruta, bolj je kvalitetna. To sem dal skozi, ogromno stvari, ampak sem ponosen na to življenje. Bi šel še enkrat skozi."

image
Andrej Petelinšek Bogomir še kar dela vragolije na motorju, še letos pa bo morda sedel za krmilo helikopterja.

Le Slovenci poznajo največje skrivnosti

Kako krut je motokros, je ob njegovi družini nedavno spoznal tudi varovanec Maks Mausser, obetavni mladenič, ki je treniral s Timom. Ob padcu se je poškodoval in sprva ni čutil nog. Toda Bogomir meni, da bo z njim še v vse v redu in da bo spet dirkal. Precej mladeničev ima pod svojim okriljem - 14. "Malo, mogoče enkrat na mesec sem z njimi. Ne potrebujem več, otroci so neverjetni. Poslušajo me s tremi, štirimi ušesi. Kar rečem, naredijo."

Tudi pri Hondi so poslušni. Japonski inženirji cenijo haloško znanje, čeprav so se Gajserji najprej morali izkazati. Bogomir tega sodelovanja ni izpustil iz rok. "Zdaj ne hodim več na Japonsko. Tim in Nejc gresta, toda me še sprašujejo. Oni pripravijo mašine in samo rečejo, to pa doma sami naštelajte. Prej smo dobili domov vedno en motor, tri mašine in druge rezervne dele. Letos pa imamo dva! Sploh se ne zavedamo v Sloveniji, da Japonci, in tega nihče ne dela, ne Suzuki ne KTM, Yamaha, Husqvarna ..., nobenemu ne dajo domov motorja! Kar imamo mi doma, je skrivnost, na kateri je delalo deset inženirjev. In vse vedo. Ko vžgem motor, vedo, kake proge delam, kako Tim vozi, vse prek satelita ..."

Gajserji pa na daljavo spremljajo, kaj se dogaja na drugem koncu sveta - v ZDA. Po superkrosu se jim še vedno kolca. "Že ko je bil Tim majhen, sva se pogovarjala, najprej osvojiva Evropo, nato Ameriko, kar ni še nobeden. Letos je želel oditi. Razmišljal je, a sem rekel, 'Tim, ne, nisi še za to'. Poskusila sva Monster cup in ni šlo. Moje mnenje je iti pri 25, 26 letih. Kaj bo naredil, če me bo poslušal, bomo videli. Pogodbo s Hondo imamo do leta 2020. Ta opcija je odprta, lahko se odločiva zanjo. Bomo pa letos spet vozili Monster cup in januarja prve tri dirke v superkrosu."

Za pol milijona si je kupil helikopter
S čim se Bogomir Gajser najbolj intenzivno ukvarja zadnja čase, nam je razkrila njegova žena Vesna - za pol milijona evrov si je kupil helikopter. "Zdaj cele dneve študira debele bukve in vmes nič ne je in nič ne pije. V pol leta bi rad opravil izpit zanj." Leteče vozilo naj bi imel parkirano doma, z njim pa menda ima kar ambiciozne načrte.

Anketa

Kolikokrat tedensko uživate meso?

Sudoku