Sladkorna bolezen: Če se ne zdravi, lahko povzroči razdejanje

A. Nana Rituper Rodež, 10.1.2019
Shutterstock

Nezdravljena povzroča slepoto, okvaro ledvic, infarkte ali celo amputacije okončin.

Sladkorna bolezen lahko, če se ustrezno ne zdravi, v telesu naredi pravo razdejanje, povzroča slepoto, okvaro ledvic, infarkte ali celo amputacije okončin. Ker ne boli, mnogi niti ne vedo, da jo imajo. Po ocenah zdravstvene zavarovalnice se v Sloveniji glede na število prejemnikov zdravil za urejanje glukoze v krvi, zdravi več kot sto tisoč ljudi. Število bolnikov raste, obolevajo starejši in mlajši. Med starostniki ima sladkorno bolezen kar eden od petih. Govorimo celo o epidemiji sladkorne bolezni. Da bi preprečili posledice, bi bilo treba narediti več na področju preprečevanja in že otroke učiti o zdravem načinu življenja, meni Nataša Pitz, diabetologinja iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.

image
Shutterstock Za sladkorne bolnike je priporočljivo redno merjenje sladkorja v krvi. 
Diabetike spomnimo na vsakodnevno samopregledovanje stopal, da morajo pred obuvanjem vedno preveriti, ali je obutev prazna, odsvetujemo boso hojo, gretje nog na radiatorju ali v vroči vodi

Kdo lahko zboli

Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, pri kateri trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali telo proizvedenega inzulina ne zaznava, kot bi ga moralo. Posledica je hiperglikemija, to je zvišana raven glukoze v krvi. Sčasoma začnejo ljudje tožiti, da so žejni, pogosto urinirajo, tudi ponoči, kljub običajnemu prehranjevanju hujšajo, so utrujeni, imajo motnje vida, okužbe in rane se dlje časa zdravijo. Obstaja več vrst sladkorne bolezni. Okrog deset odstotkov bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 1, to je večinoma avtoimunska bolezen, ki se pojavi pri otrocih in mladostnikih. Značilna je odpoved trebušne slinavke, krvni sladkor hitro narase, potrebno je takojšnje zdravljenje z inzulinom. Približno 90 odstotkov pa ima sladkorno bolezen tipa 2, ki se običajno pojavlja pri ljudeh, ki so prekomerno prehranjeni ali debeli, telesno neaktivni in se sorodniki zdravijo zaradi sladkorne bolezni, povprečna starost ob odkritju bolezni je 55 let. Zaradi nezdravega načina življenja in prekomerne telesne teže se vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših odraslih, najstnikih in celo otrocih, opozarja Pitzova. Poznamo tudi manj pogoste oblike sladkorne bolezni, nosečniško, ki po porodu izzveni, sladkorno, ki jo povzročajo zdravila, po vnetju ali operaciji trebušne slinavke in druge.

Zdravljenje je individualno

image
A. Nana Rituper Rodež Nataša Pitz: »Ker je sladkorna bolezen močan neodvisni dejavnik tveganja za mnoge bolezni, jo je treba čim prej potrditi in ustrezno zdraviti.« 

Bolniki s sladkorno boleznijo tip 1 se od odkritja bolezni zdravijo z inzulinom, ki si ga v obliki injekcij aplicirajo v podkožje pred glavnimi obroki in pred spanjem. Odmerek inzulina prilagajajo glede na raven glukoze v krvi, ki jo izmerijo s pomočjo merilnika, količine hrane, ki jo bodo zaužili, in načrtovane fizične aktivnosti po obroku. Sladkorno bolezen tipa 2 pa zdravimo stopenjsko. V začetnem obdobju svetujemo zdrav življenjski slog, prekomerno prehranjenim pa zmanjšanje telesne teže. Če jim uspe shujšati, se glikemija lahko popolnoma uredi brez zdravljenja, če ne, se uvedejo zdravila. Učinkovite tablete za zdravljenje sladkorne bolezni se uporabljajo že več kot 60 let. Po potrebi jih kombinirajo z drugimi vrstami tablet ali preidejo na inzulinsko zdravljenje. Zdravila izbiramo individualno, pove Pitzova, saj je izbira odvisna od morebitne okvare bolnikovih ledvic ali jeter, prisotnosti srčno-žilnih zapletov ter drugih spremljajočih bolezni. Pri zdravljenju starejših bolnikov upoštevamo njihovo splošno zdravstveno stanje. Če so samostojni, brez resnejših spremljajočih bolezni, jih obravnavamo podobno kot mlajše bolnike, kar pomeni, da se želimo pri zdravljenju čim bolj približati vrednostim glukoze v krvi, kot jih ima oseba brez sladkorne bolezni. Če so bolniki v slabem zdravstvenem stanju s spremljajočimi boleznimi, pa stremimo k temu, da jim visok sladkor ne povzroča dodatnih težav, kot so žeja, pogosto mokrenje ali slabo počutje. Pomembno pa je, da zdravila jemljejo strogo po navodilih, to je v predpisanem odmerku in času glede na obrok, še opozori Pitzova in svetuje, naj imajo bolniki pri sebi vedno natančen spisek vseh zdravil, ki jih jemljejo.

Preprečiti je treba zaplete

Namen zdravljenja ni le dober izvid, ampak želimo preprečiti zaplete bolezni. Če sladkor dlje časa ni urejen, škodljivo deluje na telo, predvsem na majhne žile, to je oči in ledvice, ki začnejo popuščati, velike žile, kar pospeši nastanek arteroskleroze in posledično angine pektoris, srčne ali možganske kapi ter živčevja, ki se kaže kot prebavne težave, motnje erekcije, motnje ritma in nihanja krvnega tlaka. Zaradi ateroskleroze na arterijah nog lahko rane, ki pri ljudeh s sladkorno boleznijo pogosto nastanejo, slabo celijo, kar lahko pripelje do amputacije prstov, stopal ali noge. Po številu amputacij je Slovenija med državami OECD na drugem mestu in visoko tudi po umrljivosti.

Pitzova pravi: »Da bi to preprečili, pacientom vsaj enkrat letno pregledamo stopala, ocenimo, ali so noge tople, potipamo pulze in izmerimo tlake ter se prepričamo o kakovosti prekrvavitve stopal. Preverimo, ali imajo bolniki ohranjen občutek za dotik, toplo in hladno, zanima nas, ali jih stopala pečejo, imajo občutek mravljinčenja, stresanja elektrike. Nekateri diabetiki sploh ne čutijo tujka, na primer kamenčka v čevlju, ki jim lahko povzroči razjede na stopalu, ki se pogosto slabo celijo. Opozorimo jih, da morajo pred obuvanjem vedno preveriti, ali je obutev prazna, odsvetujemo boso hojo, gretje nog na radiatorju, v vroči vodi in spomnimo na vsakodnevno samopregledovanje stopal.«Poleg tega imajo prekomerno hranjeni in debeli bolniki pogosto motnje spanja, med smrčanjem pa se lahko pojavijo različno dolge pavze dihanja, ki lahko pripeljejo do smrtno nevarnih motenj srčnega ritma. Takim bolnikom pulmologi predpišejo posebne maske, ki jih uporabljajo med spanjem. V diabetološki ambulanti vsem bolnikom skušamo optimalno urediti krvni tlak in holesterol, kajti neurejena povečata tveganje za srčno-žilne bolezni.«

Ne priporočajo pa diabetičnih izdelkov, ker imajo več maščob. Bolje je manjši posladek tu in tam

Ni diete, le zdrav način

Diabetikom ne svetujejo posebne diete, ampak zdrav način življenja. Obroke naj sestavljajo po modelu krožnika, polovica krožnika je zelenjave, četrtina ogljikovi hidrati, pripravljeni na primeren način, četrtina pa beljakovine, to je riba ali pusto mesto velikosti dlani brez prstov. Ne priporočajo pa diabetičnih izdelkov, ker imajo več maščob.«»Bolje je manjši posladek, tu in tam. Če se med prazniki ali ob rojstnih dnevih kdaj prekršijo, naj si sladkor uredijo z ustreznim odmerkom zdravila. Po drugi strani se nekateri, predvsem starejši bolniki, pretirano držijo diete, nekateri opustijo uživanje krompirja, kruha in testenin, tako da se dobesedno izstradajo, zato jih skušamo prepričati, naj se normalno prehranjujejo in si kdaj privoščijo tudi kakšen priboljšek,« pove. Treba pa je preverjati deklaracije na živilih, predvsem vsebnost ogljikovih hidratov in sladkorja ter glikemični indeks. Bolj je hrana obdelana in razkosana, hitreje in višje se dvigne sladkor. Zato ni vseeno, ali ješ pire ali kuhan krompir, ali so testenine razkuhane ali pripravljene al dente, ali kruh namakaš v mleko ali ga grizeš. Z grizenjem hrane je porast sladkorja počasnejši. Zato pa so pomembni tudi urejeni zobje.

Anketa

Kolikokrat tedensko uživate meso?

Sudoku