Pes je še vedno najprej pes

Andreja Kutin Lednik, 11.1.2019

Čeprav ga imamo izredno radi, je štirinožni družabnik predvsem pes. Zato preživljajmo čas z njim v skladu z njegovimi potrebami.

»Ona je moja kraljica. Ona je glavna pri nas,« je nedavno v nekem lokalu natakarici pojasnil starejši gospod. Oboževanja in nežnih besed ni bila deležna žena, niti hčerka ali vnukinja, temveč čivava v simpatičnem roza plaščku, ki je seveda svojo kavico »spila« na stolu. Kakšni družabniki starejših so lahko psi in kako z njimi ravnati, če se ne čutimo več tako agilni kot nekoč, predvsem pa - kako jih ne razvaditi, čeprav jih imamo neizmerno radi?

image
Profimedia S počlovečenjem psu ne delamo usluge, prej nasprotno. 

Izbira pasme

Po tem, ko se odselijo otroci, vnuki pa zrastejo do starosti, ko so jim urice z dedkom in/ali babico manj zanimive kot nekoč, se mnogo starejših parov, še večkrat pa tisti, ki živijo sami, odloči za štirinožnega tovariša. Za sprehode, družbo, crkljanje, tudi pogovor. A preden se zlata generacija odloči za psa, je dobro prebrati nekaj nasvetov, saj lahko mnoge stvari krenejo po napačni poti, pes pa lahko razvije neprimerno vedenje. In življenje v dvoje se namesto idiličnega sobivanja lahko spremeni v napor. Najprej je treba dobro razmisliti o pravilni izbiri pasme, starejši naj izberejo manjše pasme že zaradi fizičnega obvladovanja, pa tudi pasme z mirnejšim značajem, priporoča Jure Pribičevič, vodilna sila Alfakana, kjer se ukvarjajo z vzgojo psov: »Lahko se tudi odločijo za odraslega psa iz zavetišča. S tem se izognejo začetniškim težavam z mladičem, kot je navajanje na sobno čistočo, mladi psi so tudi bolj aktivni. Prednost psa iz zavetišča je še, da ga lahko večkrat obiščemo in spoznamo njegov značaj.«

"Uperimo odnos v psa"

Strah pred tem, da starejši lastnik zaradi morebitnih zdravstvenih težav ne bi zmogel nuditi psu dovolj aktivnosti, je, če le ravnajo pravilno, odveč. Tudi sprehodi po mestu ali parku so bogati s srečanji med lastniki psov, ki radi poklepetajo o svoji sreči na vrvici. Je pa res, da kosmate sreče niso vedno tako navdušene nad družbo, še več, včasih bi se raje pogrizle kot igrale. Strokovnjak in poznavalec pasjega vedenja pa starejšim lastnikom psov svetuje: »Treba se je zavedati, da smo na sprehodu zaradi psa, ne pa druženja z drugimi lastniki psov. Ni nujno, da se vsi psi spoznajo, ovohajo, ker enako kot pri ljudeh - nekateri psi se pač ne marajo. S psom ni nujno treba samo tekati, lahko mu skrijemo priboljške ali igrače kje v naravi, da jih poišče, lahko ga marsičesa naučimo, saj se psi neizmerno radi učijo, pogosto ga peljemo na sprehode. V glavnem uperimo odnos v psa.« S tem se bodo lastniki izognili razvajanju, ki lahko vodi do vedenjskih težav pri psu.

image
Sašo Bizjak Ni nujno, da se spoznajo čisto vsi psi v parku. 

Počlovečenje ni usluga

Velikokrat se zgodi, da zaradi želje po družbi ljudje psa počlovečijo in posledično tudi razvadijo. Z njim se pogovarjajo, ga posadijo na zofo, celo za mizo ... »Zavedajmo se, da ima pes drugačne potrebe kot človek in s počlovečenjem jim lahko naredimo krivico. Pes ima raje aktiven sprehod s svojim človekom kot pa grižljajčke z mize, 'ker tako žalostno gleda'. Pes je najprej žival, nato pes, potem pasma in šele nato Floki, in krivično je, da nanj gledamo kot na človeka skozi oči človeka. Lepo je, da jih razvajamo, ampak na njihov način. Lahko se z njim tudi pogovarjamo, s tem ni nič narobe, ampak naj ljudje psa zaposlijo, ga tudi kaj naučijo,« poudarja Pribičevič.

Anketa

Ali se veselite nove pošiljke snega?

Sudoku

Pes je še vedno najprej pes

Andreja Kutin Lednik, 11.1.2019

Čeprav ga imamo izredno radi, je štirinožni družabnik predvsem pes. Zato preživljajmo čas z njim v skladu z njegovimi potrebami.

»Ona je moja kraljica. Ona je glavna pri nas,« je nedavno v nekem lokalu natakarici pojasnil starejši gospod. Oboževanja in nežnih besed ni bila deležna žena, niti hčerka ali vnukinja, temveč čivava v simpatičnem roza plaščku, ki je seveda svojo kavico »spila« na stolu. Kakšni družabniki starejših so lahko psi in kako z njimi ravnati, če se ne čutimo več tako agilni kot nekoč, predvsem pa - kako jih ne razvaditi, čeprav jih imamo neizmerno radi?

image
Profimedia S počlovečenjem psu ne delamo usluge, prej nasprotno. 

Izbira pasme

Po tem, ko se odselijo otroci, vnuki pa zrastejo do starosti, ko so jim urice z dedkom in/ali babico manj zanimive kot nekoč, se mnogo starejših parov, še večkrat pa tisti, ki živijo sami, odloči za štirinožnega tovariša. Za sprehode, družbo, crkljanje, tudi pogovor. A preden se zlata generacija odloči za psa, je dobro prebrati nekaj nasvetov, saj lahko mnoge stvari krenejo po napačni poti, pes pa lahko razvije neprimerno vedenje. In življenje v dvoje se namesto idiličnega sobivanja lahko spremeni v napor. Najprej je treba dobro razmisliti o pravilni izbiri pasme, starejši naj izberejo manjše pasme že zaradi fizičnega obvladovanja, pa tudi pasme z mirnejšim značajem, priporoča Jure Pribičevič, vodilna sila Alfakana, kjer se ukvarjajo z vzgojo psov: »Lahko se tudi odločijo za odraslega psa iz zavetišča. S tem se izognejo začetniškim težavam z mladičem, kot je navajanje na sobno čistočo, mladi psi so tudi bolj aktivni. Prednost psa iz zavetišča je še, da ga lahko večkrat obiščemo in spoznamo njegov značaj.«

"Uperimo odnos v psa"

Strah pred tem, da starejši lastnik zaradi morebitnih zdravstvenih težav ne bi zmogel nuditi psu dovolj aktivnosti, je, če le ravnajo pravilno, odveč. Tudi sprehodi po mestu ali parku so bogati s srečanji med lastniki psov, ki radi poklepetajo o svoji sreči na vrvici. Je pa res, da kosmate sreče niso vedno tako navdušene nad družbo, še več, včasih bi se raje pogrizle kot igrale. Strokovnjak in poznavalec pasjega vedenja pa starejšim lastnikom psov svetuje: »Treba se je zavedati, da smo na sprehodu zaradi psa, ne pa druženja z drugimi lastniki psov. Ni nujno, da se vsi psi spoznajo, ovohajo, ker enako kot pri ljudeh - nekateri psi se pač ne marajo. S psom ni nujno treba samo tekati, lahko mu skrijemo priboljške ali igrače kje v naravi, da jih poišče, lahko ga marsičesa naučimo, saj se psi neizmerno radi učijo, pogosto ga peljemo na sprehode. V glavnem uperimo odnos v psa.« S tem se bodo lastniki izognili razvajanju, ki lahko vodi do vedenjskih težav pri psu.

image
Sašo Bizjak Ni nujno, da se spoznajo čisto vsi psi v parku. 

Počlovečenje ni usluga

Velikokrat se zgodi, da zaradi želje po družbi ljudje psa počlovečijo in posledično tudi razvadijo. Z njim se pogovarjajo, ga posadijo na zofo, celo za mizo ... »Zavedajmo se, da ima pes drugačne potrebe kot človek in s počlovečenjem jim lahko naredimo krivico. Pes ima raje aktiven sprehod s svojim človekom kot pa grižljajčke z mize, 'ker tako žalostno gleda'. Pes je najprej žival, nato pes, potem pasma in šele nato Floki, in krivično je, da nanj gledamo kot na človeka skozi oči človeka. Lepo je, da jih razvajamo, ampak na njihov način. Lahko se z njim tudi pogovarjamo, s tem ni nič narobe, ampak naj ljudje psa zaposlijo, ga tudi kaj naučijo,« poudarja Pribičevič.

Anketa

Ali se veselite nove pošiljke snega?

Sudoku